Australian Macedonian Weekly - www.australianmacedonianweekly.com

New Page 1

AMW Archive

New Page 2

Edition No

Edition No. 960
27 February 2007

Najnovi Vesti

Makedonija

Avstralija

Balkan

Svet

Sport

English

Zaednica

Istorija

Zhivotni Ispovedi

Crna Hronika

Zdravje Hrana

Zabava

Receive our News Feeds What is RSS

Get your Newspaper Delivered

Bookmark us

NAJNOVI VESTI

DRUGITE PROGLEDAA, NIE OSTANAVME SLEPCI

Ubavo beshe da se vidi vo The Australian golemata reklama za investiranje vo Makedonija. Mozhebi nema vednash da predizvika branovi od investicii, no samiot fakt shto konechno pochna da se razmisluva za promoviranje na uslovite koi gi nudi Republika Makedonija e izvonreden poteg na vladata na Gruevski.
***
Pobedata na nashite vo Albanija i izborot za gradonachalnik na op shtinata Mala Prespa na Edmond Temelko e istoriski nastan so koj site treba da se gordeeme. Istoto se odnesuva i na Abecedarot, na borbata na OMO Ilinden...
Ochigledno nashite vo porobenite delovi progledaa i pochnaa da gi ostvaruvaat svoite osnovni prava, za koi vo ne taka dalechno minato, ne mozhevme nitu da sonuvame.
Za razlika od niv, nie vo Avstralija chekorime so krupni chekori nanazad. Mnogu pomladi (po svoeto doagganje na ovoj kontinent) etnichki grupi se zdobija so svoi pretstavnici vo drzhavnite i sojuzniot Parlament, ili isfrlaat lichnosti koi gi shtitat nivnite interesi, dodeka nie prodolzhuvame po starata shema, onaa od vicovite Òkoj kke krene glava, povlechi go nadoluÓ.
Eden od najgolemite zastapnici za ostvaruvanje na makedonskite chovekovi prava vo Avstralija, gospodinot Petar Brin minatata nedela odrzha nekolku tribini na koi gi povtori svoite stavovi i idei za ostvaruvanje na tie prava, kako vo Avstralija taka i shirum svetot.
Bev shokiran koga doznav deka na nekoi tribini, pred nivniot pochetok bile podmetnati letoci so najnavredlivi poraki do gospodinot Brin. ÒBi sakal da znam koj ti dade pravo da zboruvash za Makedoncite?Ó Zamislete, znachi vo idnina koga zboruvate za Makedonija i Makedoncite, Avstralijancite treba da pobaraat pravo od nekogo, samo shto toj e anonimec, a od takvite teshko deka mozhesh da pobarash bilo kakvo pravo. Potoa, poraki vo stilot ÒKoj ti go plati patot da patuvash vo Makedonija?Ó, ÒTi nemash pravo da zboruvash i da gi zastapuvash MakedonciteÓ, ÒOstavi gi makedonskite raboti na MakedonciteÓ ...

Do koga poedinci kke se krijat vo nashe ime i kke plukaat po najpozitivnite prijateli na nashiot narod. Avtorot na letokot sigurno ne e zapoznaen so izjavite na Petar Brin vo avstraliskata javnost, vednash po vrakkanjeto od Makedonija. Ne postojat pari koi bi mozhele da ja promoviraat Makedonija kako shto toa go napravi gospodinot Brin. A, sega, na ovoj nachin, nekoj se obiduva da go urne seto toa. Mozhebi stanuva zbor za promislena grchka, srpska ili bugarska propaganda, koja i vo minatoto znaela da reagira koga kke se sluchi pozitiven chekor vo nashata zaednica. Da se nadevame deka ovoj sluchaj kke zavrshi tamu kade shto pochnal - samo na hartija. Imame golema shansa preku Partijata za chovekovi prava da istakneme svoi kandidati za pratenici vo NJV. Do nas e dali kke ja iskoristime. Ne sakam da se povtoruvam koga pishuvam deka idninata na idnite generacii Makedonci vo mnogu neshta zavisi od nashata segashnost.
Vreme e da progledame!
Vash,
Ljupcho Stankovski

GRCHKI PROFESOR SE VKLUCHI VO VOJNATA ZA IMETO
Grcija vo shok od ãMakedonska republikaÓ!
Prashanjeto za sporot za imeto so Makedonija, vo Grcija povtorno dobiva razmeri na nacionalna histerija, otkako makedonskata vlada donese odluka da gi preimenuva meggunarodnite aerodromi vo Skopje i vo Ohrid. Vo nizata napadi i zakani do Makedonija posledna se vkluchi ministerkata za nadvoreshni raboti Dora Bakojani. Taa pred Komisijata za nacionalna odbrana i nadvoreshni odnosi na grchkiot parlament rekla deka preimenuvanjeto na aerodromot vo Skopje vo Aleksandar Veliki ne e chin na dobrososedstvo. ÒNeodamneshnata odluka na Poraneshnata Jugoslovenska Republika Makedonija ne e chin na dobrososedstvo i pretstavuva istoriska greshka. Vakvata odluka e kontraproduktivna i ja krshi Privremenata spogodba od 1995 godinaÓ - izjavila Bakojani. Spored nea, Atina gi pokazhala svoite dobri nameri kon severniot sosed i se pridrzhuva do Spogodbata, no Ònetolerancijata od Skopje ne pomaga za evroatlantskata integracija na PJRMÒ.
Od druga strana, vo Atina so imeto se zanimavaat i politicharite i intelektualcite. Pred nekolku dena vo vesnikot Katimerini e objavena poshiroka analiza Debalkanizacija na Balkanot od istaknatiot grchki profesor Teodoros Kulumbis. Negovoto razmisluvanje za imeto Makedonska republika predizvika zhestoki reakcii kaj grchkite evropratenici vo Brisel. Za nekoi od niv, toa znachelo oti grchkite intelektualci ja priznavaat Makedonija kako Makedonska republika, shto e sprotivno na interesite na Grcija. Spored grchkiot profesor, nereshenoto prashanje za imeto e poslednoto shto treba da go reshi Grcija za da ja zaokruzhi vodechkata uloga na Balkanot. ÒZa razlika od periodot od 1991 do 1995 godina, koga nashite stavovi bea ekstremni i sentimentalni, sega e poinaku. Sekogash se gordeevme so helenizmot i znaeme deka spomenicite, znacite i istorijata zboruvaat samite za sebe. Ubeden sum i so godini pishuvam deka reshenie za imeto treba da se zasnova na iskluchuvanje na monopolizacijata na zborot Ð MakedonijaÓ - pishuva toj vo Katimerini.
Spored analizata na grchkiot profesor, mozhe da se najdat ÒkompleksniÒ iminja, koi kke gi odredat i politichkite komponenti na geografskiot poim Makedonija. Na primer, takvi iminja bi bile Grchka Makedonija, Bugarska (Pirinska) Makedonija i Makedonska republika. ÒSo toa Makedonska republika bi go zamenila imeto Makedonija, koe so godini se koristi vo meggunarodnata zednicaÓ - pishuva vesnikot. No, spored Katimerini, Òvlastite na PJRM ostanuvaat na stavot da go monopoliziraat imeto - MakedonijaÓ. (Spored Dnevnik)

Atina cheka amerikanska pomosh
Atina se nadeva na pomosh i poddrshka od SAD za da gi reshi nadvoreshnopolitichkite problemi so Makedonija, pishuvaat grchkite vesnici, citirajkki neimenuvani diplomati. Sporot so Skopje za imeto na Makedonija se naogga vo poslednata faza, so ogled na toa shto vladata vo Atina treba da donese kritichno reshenie, pishuva vesnikot Etnos. ÒMakedonija, pak, mozhe da mu se obrati na Sovetot za bezbednost na ON, a rezultatot od toj chekor mozhe da se pretpostavi zatoa shto tri od pette postojani chlenki - SAD, Rusija i Kina ja priznaa zemjata pod nejzinoto ustavno ime Republika Makedonija. Toa kke bide i najponizhuvachkiot za Atina kraj na sporot za imeto, zatoa shto zemjata kke ima dve iminja, so ogled na toa shto samo Grcija i EU, kako kolektiven organ, nema da go upotrebuvaat nejzinoto ustavno imeÒ, komentira Etnos.
Kako mozhen ishod, diplomati i preporachuvaat na Atina da gi ubedi Amerikancite deka predupreduvanjata za stavanje veto na chlenstvoto na Makedonija se osnovani i vo isto vreme so toa da ochekuva deka Vashington kke go pritisne Skopje da sedne na pregovarachka masa za konechno reshavanje na sporot okolu imeto.

ZARADI UChEBNIKOT ZA ZAEDNIChKA BALKANSKA ISTORIJA
Histerija vo Grcija
Grchkata javnost, kako shto pokazhaa reakciite, se ushte ne e podgotvena vo nivnite uchilishta, decata da ja uchat zaednichkata istorija na Jugoistochna Evropa. Duri i ministerkata za obrazovanie izjavuva deka knigite vo koi, na primer, shestooddelencite uchat deka Kemal Ataturk bil turski lider koj ja oslobodil Smirna od Grcite, Òimaat maniÒ, i ne e isklucheno samata da pobara nivno povlekuvanje od upotreba, iako objavuvanjeto go odobril premierot Karamanlis.
Vo komentarite na ekspertite se tvrdi deka seto toa e napraveno Òso parite na Soros, stranskite vladi i nevladinite organizacii koi pritiskaat za oglasenata strategija za pomiruvanje, na dobro poznatiot Centar za demokratija i pomiruvanje vo Jugoistochna Evropa, koj nabrzina proizvede chetiri knigi za Ôzaednichka istorijaÕ na balkanskite zemjiÓ. Tie obvinuvaat deka stanuva zbor za propaganda, za delumno ili netochno prikazhuvanje na istorijata, selektivna prezentacija, denacionalizacija... Obvinuvanjata odat dotamu deka ova revidiranje na istorijata bilo cel na Soros, SAD i na Germanija, a seto toa e vo funkcija na Ògenocidot na memorijataÒ i Òkriminal vrz mirotÒ koe, pak, vodi kon Òkreiranje novi janichariÒ. Grchkite kritiki se osobeno nasocheni kon CDRSEE, koj go obvinuvaat deka e Òneootomanska institucijaÒ koja se obiduva da vospostavi Òpaks-otomanikaÒ i nov otomanski identitet vo Jugoistochna Evropa. Javnosta se povikuva na protesti protiv uchebnicite za zaednichka istorija, a grchkite biznismeni koi ja sochinuvaat novata elita se obvineti deka rabotat so namera da gi obezbedat amerikanskite interesi vo regionot.
Grcite se isplasheni deka novite uchebnici po istorija mu se zakanuvaat na nivniot nacionalen identitet, a revidiranjeto na istorijata ima za cel da ja zaslabne vazhnosta na ÒnacijataÒ. Osporuvachite na uchebnicite zabelezhuvaat deka ÒSAD go priznaa postoenjeto na turskata i na makedonskata nacionalnost i ne prinuduvaat da go storime istoto, iako toa bi bilo samoubistvo za nas! So priznavanjeto na ovie dve nacionalnosti Vashington gi ucenuva Grcija i Kipar da go prifatat vlezot na Turcija vo EU, iako Turcija gi ignorira obvrskite kon KiparÒ. Dvete vodechki partii vo Grcija, kako shto pishuvaat tamoshnite mediumi, se soglasija so proektot za revidiranje na istorijata i se podgotveni da izbrishat delovi od istorijata, so namera da se promovira pomiruvanjeto i multikulturnoto opshtestvo spored idejata za globalizacija, pred se, od strana na SAD. (Spored Utrinski vesnik)

ISTORISKI USPEH
Makedonski gradonachalanik vo Albanija!

Pretsedatelot na Makedonskata alijansa za evropska integracija, Edmond Temelko, e izbran za gradonachalnik na opshtinata Mala Prespa vo Albanija. Na lokalnite izbori shto se odrzhaa minatata nedela, Temelko osvoil povekke glasovi od negoviot protivkandidat, Pece Kostovski od Demokratskata partija na Sali Berisha. Partijata na Makedoncite vo Albanija osvoila i edna tretina od sovetnichkite mesta vo Mala Prespa. Temelko izjavi deka ochekuvaat sovetnichki mesta i vo Bilishta, Korcha i Golo Brdo, opshtini isto taka naseleni so Makedonci. Nashincite se nadevaat i na sovetnichko mesto vo glavniot grad, Tirana. Vo presret na lokalnite izbori, Temelko izjavi deka negovata partija se soochuvala so mnogu problemi i pritisoci od vladejachkata Demokratska partija. Makedonskata alijansa za evropska integracija vo predizbornata kampanja veti deka kke se zalaga za ekonomski razvoj na Mala Prespa i na drugi opshtini kade shto zhivee makedonsko naselenie, kako i za unapreduvanje na nivnite prav.

Crvenkovski mu chestitateshe na Temelko
Pretsedatelot na Republika Makedonija Branko Crvenkovski upati pismo so chestitki po povod uspehot na Makedonskata alijansa za evropska integracija i izborot na Edmond Temelko za gradonachalnik na opshtina Pustec, Mala Prespa. ÒVashata pobeda pretstavuva iskluchitelno znachaen chekor vo nasoka na natamoshno unapreduvanje i neguvanje na pravata na makedonskoto malcinstvo vo Albanija. Uveren sum deka dosledno kke ja izvrshuvate svojata funkcija i kke dadete pridones za ekonomskiot razvoj na Pustec, Mala Prespa i na drugite opshtini kade shto zhiveat Makedonci, za podobruvanje na nivniot zhivoten standard i za nivna celosna integracija i vkluchuvanje vo albanskoto opshtestvoÓ, se dodava vo chestitkata od pretsedatelot Crvenkovski.

ÓDOBROSOSEDSTVOÓ
Se kroi grchko-bugarski front protiv Makedonija?
Sofija bi gi prosledila so pritaena radost metastazite na karcinomot na Kosovo vo poraneshnata jugoslovenska Republika Makedonija, koi kke zavrshat so otcepuvanje na albanskite oblasti od taa zemja, pishuva grchkiot vesnik Katimerini vo analizata na novonastanatite politichki odnosi na Balkanot. ÒPri slichni okolnosti i pri faktot deka Srbija e vo zalezot na svoeto vlijanie, verojatnosta za dobrovolno prisoedinuvanje na slavomakedonskite oblasti kon Bugarija, bi bile iskluchitelno zgolemeniÒ, pishuva vesnikot, zabelezhuvajkki deka Sofija so skrieno zadovolstvo go sledi procesot na oddeluvanje na Kosovo od Srbija, bidejkki na toj nachin, Belgrad se upropastuva ushte povekke. Navistina, Srbija nikogash ne bila tolku slaba vo poslednite 150 godini - fakt shto prvpat ja pretvora Bugarija vo neosporiv lider meggu slovenskiot element na Balkanot.
Politikata na Bugarija, koja ja prizna ÒMakedonijaÒ kako nezavisna drzhava za da se otkine od dominacijata na Srbija, no vo isto vreme odbiva da go priznae Òmakedonskiot etnosÒ smetajkki go za bugarski, na toj nachin sozdava pretpostavki idno prisoedinuvanje na PJRM, pishuva ãKatimeriniÒ. Vesnikot potsetuva deka Ògrupa bugarski graggani se obidele da formiraat politichka partija so cel otcepuvanje na teritoriite na Pirinska Makedonija od Bugarija i nivno prisoedinuvanje kon PJRM!Ò. Bugarskite vlasti go poprechija formiranjeto na taa partija, a Sofija ja otvrdna svojata pozicijata vo odnos na Skopje, ocenuva vesnikot. Grchkata diplomatija treba da dejstvuva shto e mozhno pobrzo, za da go utvrdi i proshiri toj proces na bugarskoto obrakkanje protiv Skopje, taka shto kke se izgradi eden vnatreshnoevropski i vnatreshnonatovski front po odnos na postavuvanjeto uslovi kon PJRM, chie rakovodstvo saka da ja vkluchi zemjata vo evroatlantskite institucii, preporachuva grchkiot vesnik. (Shpic)

ODLUKA NA BUGARSKIOT VRHOVEN SUD
Odbiena zhalbata na OMO Ilinden Ð PIRIN

Bugarskiot Vrhoven sud ja odbi zhalbata na reshenieto na sofiskiot Gradski sud so koe se odbiva registracijata na ovaa partija na Makedoncite vo Bugarija. Kasaciskiot sud ja vratil presudata vo Gradskiot sud bez promena na prvichnoto reshenie i so toa procedurata za registracija na partijata vo Bugarija e zavrshena, pa zatoa OMO Ilinden - PIRIN kke podnese zhalba vo Sudot za chovekovi prava vo Strazbur. Pretsedatelstvoto na partijata ocenuva deka takvata presuda e ushte eden dokaz oti "sudot vo Bugarija e politichka, a ne pravna institucija", potsetuvajkki deka dosega makedonskite partii i organizacii gi zagubile site sudski sporovi vo Bugarija, koi potoa bile dobieni vo Strazbur. OMO Ilinden - PIRIN naedno ja pozdravuva odlukata na Komitetot na ministri na Sovetot na Evropa i ja smeta za pozitivna i vo prilog na partijata. ÒPosochenata odluka go potvrdi stavot na partijata deka plakkanjeto na odredenata otshteta vo presudite na Sudot vo Strazbur ne mozhe da se smeta deka gi iscrpuva obvrskite na drzhavite, nitu deka samo po sebe znachi ispolnuvanje na presudata kako shto tvrdeshe bugarskata Vlada. Se nadevame deka na slednata sednica na 4 april godinava, Komitetot kke ja zadolzhi Bugarija da gi ispolni svoite obvrski i da ja vrati nezakonski odzemenata registracija na partijataÓ, se istaknuva vo soopshtenieto na OMO Ilinden - PIRIN. (Vecher)

Valkana propaganda na bugarskata agencija ÓFokusÓ
Makedoncite i partijata OMO Ilinden - PIRIN na veb-stranicata na bugarskata agencija Fokus navredlivo bea poistoveteni so prashokot za perenje OMO . Agencijata na toj nachin nadvor od novinarskite standardi ja prosledi vesta za odlukata na Vrhovniot sud za odbivanje na registracijata na partijata na Makedoncite. Vesta objavena vo rubrikata Merak na denot, e ukrasena so fotomontazha, na koja OMO Ilinden - PIRIN e pretstavena kako ãumen prashokÒ za perenje, a pod fotografijata e objaven naslov: ÒOMO - Studena voda, bez nakisnuvanjeÒ.
Agencijata Fokus neodamna imashe ekskluzivni informacii od bugarskata desnica, koja najavi deka podgotvuva crna lista so makedonski novinari.

DOSTA ZAMINA ZA SOFIJA
Chuvajte mi ja Makedonija!
Od minatiot vikend Dosta Dimovska e nov zhitel na Sofija. Novata direktorka na Makedonskiot kulturen centar vo Sofija bila mnogu vozbudena pred zaminuvanjeto vo Bugarija - i srekkna i tazhna. Vo selidbata i pomognale chlenovi na potesnoto semejstvoto. Vo nejzinite kuferi, osven lichni raboti, imalo i nekolku ikoni od koi taa ne se dvoela. Na najbliskite i na prijatelite im porachala da i ja chuvaat Makedonija, a deka taa zaminuva vo misija vo Bugarija. Otkako Vladata na Nikola Gruevski ja naznachi Dimovska za nova direktorka na Makedonskiot kulturen centar vo Sofija, Makedoncite od Bugarija, pripadnici na zdruzhenieto OMO Ilinden, ovaa vladina odluka ja dochekaa na nozh. Porakite od OMO Ilinden deka Dimovska ne e dobredojdena, ne ja promenija vladinata odluka. No, Makedoncite od Bugarija pod znak prashalnik ja stavija idnata sorabotka so Dimovska poradi nejzinite dosegashni politichki stavovi.
Za poraneshniot rakovoditel na Makedonskiot kulturen centar vo Sofija Stefan Vlahov Micov, reshenieto za nov angazhman kke se bara vo makedonskata ambasada vo Bugarija, doznava Dnevnik. Ambasadata vo Sofija vekke ispratila baranje do Ministerstvoto za nadvoreshni raboti, koe treba da odobri - Micov vo idnina da bide pretstavnik za odnosi so javnosta. Vakvoto reshenie sleduvalo otkako novopostavenata direktorka na Centarot Dosta Dimovska odbila Micov i ponatamu da bide rabotno angazhiran kako nejzin sorabotnik. Taa, spored neoficijalnite informacii, ova go obrazlozhila so zborovite deka Òne mozhe da sorabotuva so poraneshniot rakovoditelÒ. Po razreshuvanjeto, Vlahov Micov ostana bez izvori za egzistencija. Povekke makedonski asocijacii i zdruzhenija od Bugarija so otvoreno pismo pobaraa toj i ponatamu da ja obavuva funkcijata. Tie istaknaa deka toj uspeshno ja pretstavuval makedonskata kultura vo Bugarija. (Spored Dnevnik i Vest)

OHRID
Iskrshena spomen-plochata na osudenite od Bugarite
Spomen-plochata na osudenite od bugarskiot Voen prek sud, nastan shto se sluchi vo 1941 godina vo Ohrid, vtor pat celosno e iskrshena. Policijata napravi uvid i traga po storitelite, a od opshtinskata organizacija na Sojuzot na borcite od NOB se somnevaat deka vandalskiot chin go napravil nekoj po direktiva i deka e del od serijata krshenje spomenici na koi se spomenuva bugarskiot fashistichki okupator. ÒNekoj saka da se brishe del od istorijata i da gi unishtuva osobeno spomenicite kade shto se spomenuva bugarskiot fashistichki okupatorÒ, veli Krste Krstanoski, pretsedatel na borcite od NOB od Ohrid.
Na iskrshenata spomen-plocha stoeshe deka e podignata vo spomen na osudenite od strana na bugarskiot voen sud na 26 i 27 noemvri 1941 godina. Togash na smrt so besenje bile osudeni Lazar Kolishevski i Petre Piruze, a Kiril Glavinchev, Andon Dukov i Jakim Spirovski na povekkegodishni kazni strog zatvor. (Utrinski vesnik)