ISTRAZHUVANJE
Televizijata - rizik za zdravjeto na decata
 Gledanjeto
televizija mozhe mnogu povekke da im nashteti na decata
otkolku shto prethodno se smetalo i mozhe da go zgolemi
rizikot za oshtetuvanje na vidot, za nastapuvanje na
preran pubertet i pojava na autizam, pokazhalo edno
britansko istrazhuvanje. Nauchnicite sovetuvale da se
ogranichi vremeto shto decata go pominuvaat pred
televizorot za da go zachuvaat nivnoto zdravje.
Tie otkrile deka gledanjeto televiziska programa go
sprechuva proizvodstvoto na hormonot melatonin, koj vlijae
na imunoloshkiot sistem, na spienjeto i na nastapuvanjeto
na pubertetot. Pomalite kolichestva melatonin
pretstavuvaat prichina zoshto devojkite denes vleguvaat vo
pubertet mnogu porano otkolku vo pedesettite godini od
minatiot vek, a ovaa pojava predizvikuva i zgolemena
telesna tezhina. Isto taka, pomalite kolichestva melatonin
ovozmozhuvaat DNK vo kletkite da predizvikuva mutacii shto
predizvikuvaat rak.
Istrazhuvanjeto na britanskite nauchnici pokazhalo i deka
kaj decata shto od najrana vozrast gledaat televizija
mozhe da se pojavat autizam, trajno oshtetuvanje na vidot,
zgolemena telesna tezhina.
Rezultatite sugerirale deka sekoj dopolnitelen chas vo
denot pominat pred televizorot kaj luggeto na vozrast od
20 do 60 godini go zgolemuva rizikot za nastanuvanje na
Alchajmerovo zaboluvanje. Gledanjeto televizija se
povrzuva i so neredovno spienje, shto mozhe da se javi kaj
malite deca i doenchinjata, a taa „aktivnost” seriozno go
zgolemuva rizikot od pojava na tip 2-dijabetes.
- So ogled na ogromnoto kolichestvo vreme shto chovechkata
populacija i go posvetuva na televizijata, strashno e i da
se pomisli kolku malku svesnost postoi i kolku malku merki
se prezemeni za sprechuvanje na ovaa pojava - izjavil
psihologot Arik Sigman, koj go sprovel istrazhuvanjeto.
Sigman, koj e avtor na knigata „Pod dalechinska kontrola:
kako televizijata gi oshtetuva nashite zhivoti”, ja
pottiknuva britanskata vlada ovoj problem da go razgleda
shto pobrzo. Toj predlozhil na najmladite deca da im se
zabrani voopshto da gledaat televizija, a koga kke
porasnat da im se dozvoli toa, no pod stroga kontrola.
Sigman istaknal deka vo prosek sekoe shestgodishno dete vo
Britanija ima pominato edna godina od zhivotot pred
televizorot, a polovina od trigodishnite deca imaat
televizori vo spalnite sobi. Toj istaknal deka da im se
dozvoli na decata na taa vozrast da gledaat tolku mnogu
televizija e znak za roditelska neodgovornost.
Gasovite vinovni za
efektot na staklena gradina
Kolichestvoto gasovi koi predizvikuvaat efekt na t.n
staklena gradina i koi ekspertite gi smetaat za glavni
vinovnici za globalnoto zagrevanje, go dostigna rekordnoto
nivo vo atmosferata, najmnogu blagodarenie na zgolemenata
emisija od aziskata industrija, soopshtija ekspertite za
ekologija.
- Nivoata na gasovite se na nov maksimum, izjavi Kim
Holmenm, direktor za istrazhuvanje vo Norveshkiot polaren
institut, koj ja kontrolira mernata stanica Cepelin na
arktichkiot arhipelag Svalbard, okolu 1.200 kilometri od
Severniot pol.
Spored nego, koncentracijata na jaglen dioksid, glavniot
predizvikuvach na efektot na staklena gradina, porasnala
na 390 chestici na milion, od 388 pred samo edna godina.
Toj naglasuva deka za najgolemiot del od porastot na
osloboduvanje na shtetni gasovi definitivno se odgovorni
aziskite ekonomii, pred se Kina, koja rechisi sekoja
sedmica otvora po edna elektrana na jaglen.
Vrvnite eksperti za klimatski promeni vo izveshtaj objaven
na pochetokot na ovoj mesec ukazhuvaat deka povekke od 90
otsto sigurni deka chovechkite aktivnost, pred se
koristenjeto fosilni goriva, se odgovorni za aktuelnata
sostojba.
Vo izveshtajot se naveduva deka temperaturite na Zemjata
vo narednite 95 godini bi mozhele da porasnat vo prosek
pomeggu 1,1 i 6,4 stepeni celziusovi, shto bi mozhelo od
edna strana da predizvika susha, a od druga poplavi i
katastrofalno podignuvanje na morskoto nivo.
MEDICINA
Otkriena slaba tochka na virusot na sidata
Nauchnicite od institutot za alergii i infekcii smetaat
deka istrazhuvanjeto pri koe se sledi nachinot na koj
antiteloto shto se bori protiv infekcijata ja napagga
slabata tochka vo odbranbeniot sistem na virusot na sidata,
mozhe da rezultira so sozdavanje vakcina protiv toj virus.
Timot nauchnici objavile slika na koja e prikazhano
antiteloto b12, koe napagga del od proteinite na
povrshinata na virusot. SHtetniot virus go izbegnuva
napadot taka shto konstantno mutira, no eden negov segment
stanuva slaba tochka zatoa shto toj ostanuva neizmenet.
Vsushnost, b12 go napagga tokmu proteinot narechen HIV
gp120, koj ostanuva stabilen vo site poznati mutacii na
virusot.
Otkrivanjeto vakcina protiv sidata e eden od najgolemite
nauchni predizvici na nasheto vreme, a so otkrivanjeto na
dupka vo odbranbeniot oklop na virusot na sidata,
nauchnicite se doblizhile eden chekor povekke do
sozdavanje na vakcina.
Dosegashnite vakcini, koi se bazirale na antitelata ne
uspevale da proizvedat ohrabruvachki rezultati. So novite
otkritija, nauchnicite se nadevaat deka vakcinata na baza
na b12 bi mozhela da bide efektivna.
Bolestite na belite
drobovi go zgolemuvaat rizikot od mentalni problemi
Bolestite na belite drobovi se povrzuvaat i so zgolemeniot
rizik od mentalni zdravstveni problemi, utvrdile
amerikanskite eksperti od Univerzitetot Kolumbija.
Zakluchokot na ekspertite e donesen na osnova na
reprezentativen primerok, odnosno proucheni podatoci za
vozrasni lica na vozrast od 25 do 74 godini, koi
uchestvuvale vo prvoto amerikansko Nacionalno
istrazhuvanje za zdravjeto i ishranata, sprovedeno meggu
1971 i 1975 godina.
Vo taa prigoda bilo izvrsheno i merenje na funkcijata na
belite drobovi i nekoi ispitanici dobile preliminarna
dijagnoza na restriktivni ili opstruktivni bolesti na
belite drobovi.
Vo isto vreme bilo provereno i mentalno zdravje na
ispitanicite. Restriktivnite bolesti na belite drobovi gi
karakterizira namalena kolichina na vozduhot shto se
izdishuva.
Tuka spaggaat astmata, emfizemot i bronhitot. Ispitanicite
kaj koi bile konstatirani restriktivni ili opstruktivni
bolesti na belite drobovi mnogu chesto imale i mentalni
zdravstveni problemi.
Licata so opstruktivno narushuvanje glavno imale chuvstvo
deka vkupnata sostojba im e losha, dodeka tie so
restriktivni belodrobni zaboluvanja pokazhuvale i pomala
samokontrola i chesto pati bile depresivni.
Prichinite za povrzanosta na belodrobnite i mentalnite
narushuvanja se ushte ne se poznati, istaknuvaat
ekspertite od Kolumbija.
Britancite izbegnuvaat
brak
Brojot na sklucheni brakovi vo Velika Britanija postojano
se namaluva, pa vo 2005 godina e dostignato najnisko nivo
ushte od 1862 godina, od koga pochna registriranjeto na
brakovite.
Londonskiot vesnik “Tajms” otkriva deka vo 2005 godina
brojot na sklucheni brakovi se namalil za 30.000 sporedeno
so 2004 godina, shto spored vesnikot, e znak deka
britanskite graggani se poretko se odluchuvaat da zastanat
pred matichar ili vo crkva i da go izgovorat sudbonosnoto
“da”.
Se smeta deka deneshnite generacii namesto brakot na prvo
mesto ja stavaat karierata i uspehot vo rabotata. I kaj
zhenite i kaj mazhite povekke dominira zhelbata za brza
zarabotuvachka i za postignuvanje visok standard vo
zhiveenjeto, a duri potoa brakot i sozdavanjeto semejstvo,
pa zatoa mladite se pochesto se odluchuvaat da zhiveat vo
vonbrachni, t.n. partnerski vrski.
Britankite mozhat da gi
prodavaat svoite jajce kletki za nauchni celi
Britanskiot Institut za embriologija i chovechko
oploduvanje im odobri na zhenite da doniraat jajce kletki
za nauchni istrazhuvanja, a za toa na donatorkite kke im
bidat isplateni po 250 funti.
Donaciite kke gi unapredat istrazhuvanjata vo mnogu
bolesti kako Parkinsonovata i Alchajmerovata bolest,
multipleks sklerozata i srcevite udari.
Nauchnicite od italijanskiot Univerzitet vo Padova tvrdat
deka doniranjeto mozhe da go narushi zdravjeto na
donatorkite, bidejkki za zgolemuvanje na brojot na jajce
kletkite na niv im se davaat opasni lekovi. Spored niv,
nekoi zheni vo doniranjeto mozhe da se vkluchat samo
poradi pari.
Pushenjeto predizvikuva
dolgotrajni promeni vo mozokot
Pushenjeto predizvikuva dolgotrajni promeni vo mozokot
slichni na tie koi se utvrdeni kaj zhivotnite na koi im e
davan kokain, heroin i drugi sredstva koi predizvikuvaat
zavisnost, soopshti amerikanskiot tim od Nacionalniot
institut za zloupotreba na opojni sredstva.
So sporeduvanje na mozokot na pochinati pushachi i
nepushachi, kaj pushachite se utvrdeni izvesni hemiski
promeni vo toj organ, i toa duri i kaj tie koi prestanale
da pushat nekolku godini prethodno. Tie hemiski promeni
sami po sebe najavuvaat postoenje na psiholoshka osnova na
zavisnost od nikotin.
Timot od amerikanskiot Institut za zloupotreba na opojni
sredstva predvoden od Brus Houp go analiziral nivoto na
dva enzimi koi gi ima vo mozochnite kletki, nevroni.
Tie enzimi im pomagaat na kletkite vo mozokot da gi
obrabotat hemiskite signali, kako shto se tie koi gi
sozdava dopaminot, soedinenija zadolzheno za prenesuvanje
poraki vo mozokot.
Kaj segashnite i poraneshnite pushachi nivoto na tie dva
enzima e visoko, a toa e konstatirano i kaj zhivotnite na
koi im e davan kokain ili heroin. Ochigledno e deka
drogata go predizvikuva toj efekt, istaknaa
istrazhuvachite.
Ekspertite koi se zanimavaat so problemot na pushenjeto
vekke dolgo vreme tvrdat deka nikotinot sozdava zavisnost
slichna na taa koja ja predizvikuva heroinot.
Spored procenkite na Amerikanskite centri za kontrola i
prevencija na bolesti, vo SAD pushat okolu 45 milioni
lugge, odnosno 20,9% od vozrasnoto naselenie.
Popladnevnata dremka go
prodolzhuva zhivotot
Vo najnovoto istrazhuvanje na ekspertite od Atina i od
Medicinskoto uchilishte Harvard vo Boston se naveduva deka
redovnoto popladnevno spienje od najmalku 30 minuti tri
pati nedelno ja namaluva opasnosta za 37 otsto od
dobivanje na kardio-vaskularni zaboluvanja.
Popladnevnoto spienje go ublazhuva stresot kaj licata so
dobro zdravje, se naveduva vo studijata i se dodava deka
takvoto spienje ima zashtiten efekt na organizmot.
Igrachkite se premnogu
seksi
Decata ushte od najrana (na primer 4-godishna) vozrast se
mentalno afektuirani od „seksualizacijata na igrachkite”,
predupreduvaat medicinski eksperti.
Psihijatrite se zagrizheni deka devojchinjata bi mozhele
da zavrshat so narushuvanja vo ishranata, namalena
samodoverba i depresija kako posledica na spomenatiot
problem.
Na udar se nashle komercijalno mnogu uspeshnite kukli od
kolekcijata Brac, so mini zdolnishta i mrezhesti hulahopki.
Ponatamu, isto taka se veli deka Dizni-evite
igrachki-bestseleri, Pokahontas i Malata Sirena imaat „preimpresivni”
dekoltea.
Izveshtajot od ekspertite isto taka frla drva i kamenja po
dlaboko zasechenite maici i tangi za 10-godishni
devojchinja, kako i vrz televizijata i muzichkite spotovi.
„Posledicite od seksualizacijata na devojchinjata se mnogu
realni i negativni”, zakluchuvaat tie.
Decata povekke jadat vo
golemo drushtvo
Koga decata jadat vo golemo drushtvo, jadat okolu tretina
povekke odoshto bi jadele so ushte dve drugarchinja.
Istrazhuvachi od univerzitetot vo Michigen prouchuvale 54
deca na vozrast od 2-ipol do 6-ipol godini, koga bile
postavuvani vo grupa od 9 i vo grupa od 3 deca.
Decata vo pogolemite grupi jadele 30 procenti povekke od
decata vo pomalite grupi. Vremeto ne se smetalo za faktor.
Decata vo pogolemite grupi pobrzo pochnuvale so jadenjeto,
jadele pobrzo i pomalku se socijalizirale od decata vo
pomalite grupi.
Zgolemeniot apetit vo pogolemi grupi e voobichaen i meggu
vozrasnite, a isto taka i meggu mnogu zhivotni. Vakvoto „socijalno
adaptiranje” e rezultat na stumulacija od gletkata i
zvucite od ostanatite, koi gi zasenuvaat normalnite
mozochni signali deka dovolno hrana e konzumirana.
Spored otkritieto, decata shto ne jadat dovolno bi mozhele
da pokazhat zgolemen apetit dokolku jadat vo drushtvo na
semejstvoto i/ili drugarite. I obratno, decata shto se
prejaduvaat treba da se drzhat podaleku od fast fud
restoranite, kade shto okolinata bi gi stimulirala da se
prejadat.
Chokoladata ja pottiknuva
mentalnata sposobnost
Chokoladata, koja vekke poznata po blagotvornite efekti na
kardio-vaskularniot sistem, e dobra i za mozokot bidejkki
go pottiknuva cerebralniot krvotok, soopshtija nauchnicite
vo San Francisko.
Rezultatite od prvata studija predvodena od nauchnikot
Ijan Makdonald od Medicinskoto uchilishte vo Notingem,
Velika Britanija, pokazhale deka chokoladata, koja e
bogata so flavonoidi, ja pottiknuva mentalnata sposobnost.
Makdonald naveduva deka chokoladata ja pottiknuva
mozochnata cirkulacija dva do tri chasa po jadenjeto i toa
poradi flavonoidite, koi pretstavuvaat vid antioksidans,
pronajden vo kakaoto. Spored nego, ekspertite treba da
ispitaat dali pijalacite bogati so flavonoidi mozhat da im
pomognat na licata koi imale mozochen udar ili boleduvaat
od demencija.
Vo vtorata studija chij avtor e ekspertot Norman Holeberg
od Medicinskoto uchilishte vo Harvard (SAD), isto taka se
naveduva deka chokoladata znachitelno go pottiknuva
cerebralniot krvotok. Holeberg ispital grupa Indijanci vo
Panama koi redovno konsumiraat pijalak na baza na kakao, i
koi ne boleduvaat od arteriska hipertenzija nitu od
cerebralna degeneracija.
Flavonoidite se dobri za arteriite i gi ima vo chajot,
ovoshjeto, zelenchukot i vo crvenoto vino. Upotrebata na
kakaoto vo medicinski celi e poznata odamna.
POLNETO TELESHKO
Potrebni sostojki:
• 800 g teleshka udina
• 100 g mortadela
• 50 g ovcho staro sirenje
• 1 glavica kromid
• 2 morkova
• 2 parchinja leb
• 2 jajca
• mleko
• magdonos
• glavica celer
• crn piper
• sol
Nachin na prigotvuvanje:
Najprvin se sechkaat 100 g mortadela, 50 g ovcho sirenje,
1 glavica kromid, 2 morkova, magdonos i celer. Se matat 2
jajca i malku mleko i vo toa se natopuvaat 2 parchinja leb
koi se dodavaat vo prethodnata smesa, zaedno so sol i crn
piper. So podgotvenata smesa se polni mesoto koe treba da
bide isecheno kako dzeb. Otkako kke se napolni, se vrzuva
so konec, se stava vo podmachkano tavche, se preleva
postepeno so mlaka voda i se peche okolu 2 chasa. Se
sluzhi ladno.
TELESHKA GLAVA VO SHKEMBE
Edna teleshka glava,
eden teleshki drob,
edno teleshko shkembe,
3 glavici kromid,
crven piper,
mast,
crn piper sol.
Izmijte ja glavata dobro. Ischistete go shkembeto so vrela
voda a potoa izmijte go drobot. Drobot izmijte go i
stavete go vo tendzere da se vari. Otkako kke bide svareno
izvadete go od vodata i sitno isechete go. Vo drug sad
stavete lazhica mast da se zagree, dodajte sitno sechkan
kromid i isprzhete go do polovina, potoa dodadete go
drobot i przhete go zaedno. Na krajot dodadete i crven
piper i dosolete go. Rashirete go shkembeto na daska,
stavete ja vo nego izmienata glava, posolete. Okolu
glavata sipajte od przheniot drob. Zashijte go shkembeto.
Zemete golema zemjana tava po mozhnost podlaboka i
namachkajte ja so mnogu mast. Stavete ja glavata vo rerna
i pechete ja 4-5 chasa.
|
