PREGOVORI ZA STATUSOT NA
KOSOVO
Ahtisari ne ochekuva kompromis
Malku e verojatno deka Srbite i kosovskite Albanci kke se
dogovorat za idninata na teritorijata, oceni posrednikot
Marti Ahtisari po prvata sesija od pregovorite vo Viena.
ÒZa prashanjeto na statusot, nema pokazateli deka dvete
strani kke se pridvizhat vo ista nasoka" - izjavi Ahtisari
na pres-konferencija vo centarot Osterajh, kade shto kke
se pregovara do pochetokot na mart. Srbija kategorichno gi
otfrla site delovi od planot na Ahtisari, vo koi se
navestuva nezavisnost na Kosovo. Belgrad ne otstapuva ni
peda od rezolucijata za Kosovo usvoena vo srpskoto
Sobranie i verojatno se ochekuva pomosh od Rusija, koja so
veto vo Sovetot za bezbednost na ON mozhe da go blokira
oficijalnoto dodeluvanje nezavisnost za provincijata.
Prishtinskiot tim, pak, uporno bara nezavisnost za Kosovo
od Srbija i ima zabeleshki na delovite od planot shto
predviduvaa vrski na kosovskite Srbi so Belgrad. Tokmu
zatoa, finskiot diplomat veli deka bi bilo vistinsko chudo
Srbite da prifatat Ònadgleduvana nezavisnostÒ, a
kosovskite Albanci da prifatat Òznachitelna avtonomijaÒ za
provincijata. Ahtisari podvleche deka nema po sekoja cena
da insistira na konsenzus, zashto odolzhuvanjeto na
pregovorite bi mozhelo da predizvika golema nervoza i
narushuvanje na bezbednosta na Kosovo. ÒVekke predolgo
vreme go odlozhuvav planot" - izjavi Ahtisari i dodade
deka Òako postojano se odlozhuva procesot, bezbednosnata
situacija kke stane problematichna".
UCHK go bombardira
UNMIK vo Prishtina
Edna kosovska grupa ja prezede odgovornosta za bombashkiot
napad vo koj bea oshteteni tri vozila na ON, velejkki deka
ja odmazdile smrtta na dvajcata etnichki albanski
demonstranti koi zaginaa vo sudirite shto gi predizvika
predlogot na ON za idniot status na pokrainata. Grupata,
koja soopshtenieto go prenese preku Internet, veli deka e
Osloboditelnata vojska na Kosovo - OVK - raspushtenata
gerilska vojska shto se boreshe za nezavisnost protiv
srpskite sili vo konfliktot vo 1998 i 1999 godina. Grupata
objavi deka se regrupirala za da ja odmazdi smrtta na
dvajcata demonstranti na neodamneshnite protesti vo
Prishtina. Policijata soopshti deka povela istraga vo
vrska so soopshtenieto chija avtentichnost ushte ne mozhe
potvrdi. Kosovskiot premier Agim CHeku i liderot na
opozicijata Hashim Tachi, koi porano bea lideri na OVK, a
sega se glavni pregovarachi za idninata na Kosovo, nemaa
komentar za soopshtenieto.
Rusija nema da ja
prinuduva Srbija za nezavisno Kosovo
Rusija nema da bide del od bilo kakov obid da ja prinudi
Srbija da ja priznae nezavisnosta na separatistichkata
pokraina Kosovo izjavi ministerot za nadvoreshni raboti
Sergej Lavrov. "Samo dvete involvirani strani (Srbite i
Kosovcite) mozhat da donesat odluka za Kosovo i nikoj ne
mozhe da im nametne tugga odluka", izjavi Lavrov vo
Berlin. "Barem Rusija nema da bide del od nekoja takva
shema". Rusija se sprotistavuvashe i na bombardiranjata na
NATO vrz Srbija vo 1999, no nemashe poseriozna rekacija.
ROMANIJA
KKe se pojavi novo Kosovo
Neoficijalniot referendum za avtonomija, iniciran od
organizacijata na etnichkite Ungarci vo Romanija,
Nacionalniot sovet na Sekuiesk, zavrshi vo 25 naseleni
mesta, a spored centraliziranite podatoci, 99 procenti od
izbirachite glasale za poddrshka na avtonomijata.
Nacionalniot sovet na Sekuiesk, formiran za prvpat vo 2003
godina, podgotvi predlog-zakon, koj beshe podnesuvan dva
pati vo romanskiot parlament i koj predviduvashe oblasta
Sekuiesk da ima sopstven pretsedatel i vlada, policija i
oddelen obrazoven sistem, koj kke vkluchuva nastava po
istorija i geografija na Ungarija. Vo predlogot se
predviduva regionot da gi opfati okruzite Kovasna, so
etnichka struktura od 74 procenti etnichki Ungarci i 14
procenti Romanci, Hargita - 85 procenti etnichki Ungarci i
14 otsto Romanci i Muresh - 53 procenti Romanci i 39
procenti etnichki Ungarci.
Senatorot od opoziciskata Socijaldemokratska partija,
Antonie Jorgovan, go obvini pretsedatelot Trajan Bashesku
i ministerot za vnatreshni raboti, Vasile Blaga, za
Òpovisoka forma na predavstvoÒ, poradi, spored nego,
Òpasivniot odnosÒ kon referendumot. ÒNikoj da ne se chudi
koga vo Romanija kke se pojavi ushte edno Kosovo" -
predupredi Jorgovan.
BOSNA
Sanja Karadzikk isprashuvana shest chasovi
Vojnici na NATO, so poddrshka od pripadnici na Evropskite
sili Ð EUFOR go Òcheshlale" Pale, vrshele pretres na
stanovite vo koi zhiveat sinot i kkerkata na Radovan
Karadzikk i gi rasprashuvale so chasovi. KKerkata na
Karadzikk po zaminuvanjeto na NATO i EUFOR na novinarite
im kazhala deka vratata od stanot i bila skrshena i oti e
isprashuvana duri shest chasovi, a raspitot bil sniman so
kamera. Vo pretresot na stanovite na Sasha i Sanja
Karadzikk, koi se naoggaat vo centarot na Pale na dve
razlichni lokacii, uchestvuvale golem broj vojnici i
vozila na meggunarodnite sili vo BiH. Blokadata na
prostorot ja izvrshile vojnici na EUFOR, a pretresot
silite na NATO. Cel na akcijata, kako shto soopshti
shtabot na NATO, e razbivanje na mrezha za poddrshka na
Karadzikk. ÒMnogu sme zadovolni od operacijata. Luggeto
koi gi isprashuvaa Sonja i Sasha ocenuvaat deka raspitot
bil mnogu korisen", izjavi portparolot na NATO vo BiH,
Derek CHepel.
Del Ponte: Miloshevikk
umre kako angel i me skara so Gospod!
Vo poshirokoto intervju za ugledniot italijanski vesnik
Koriere dela sera, Karla del Ponte meggu drugoto bila
prashana i za Slobodan Miloshevikk: "Negovata smrt za mene
beshe golema frustracija na profesionalen plan. Mnogu me
macheshe shto umre kako angel. Navecher zaspa i povekke ne
se razbudi. Toa mi postavi dosta problemi vo odnosot so
Boga"!
DVAJCA HRVATI I CRNOGOREC KIDNAPIRANI VO NIGERIJA
Se baraat 10,8 milioni
evra za otkup
Kidnaperite na Crnogorecot Milan Smolovikk i na dvajcata
Hrvati Renata Garma i Mate Lushe, koi se kidnapirani vo
Nigerija, baraat 10,8 milioni evra otkup za nivno
osloboduvanje. Kidnaperite kontaktirale so sopstvenikot na
firmite Hidrodrajv, registrirana vo Lagos, glavniot grad
na Nigerija, i pobarale 10,8 milioni evra za osloboduvanje
na zalozhnicite. Smolovikk, Grama i Lushe bea kidnapirani
od kafule shto e locirano nadvor od bazata kade shto bile
smesteni. Vooruzhena grupa vlegla vo kafuleto i gi odvele
vo nepoznat pravec. Kidnaperite na strancite baraat
lokalnite zhiteli da dobivaat del od prihodite od
dostavata na nafta vo reonot na deltata na rekata Niger.
Meggunarodnite kompanii shto rabotat vo deltata vo princip
odbivaat da plakkaat otkup za da gi oslobodat
kidnapiranite rabotnici.
GRCIJA
Letovo bez struja!
Grchkata Vlada i energetskite kompanii se molat da zavrne
dozhd za da se izbegnat eventualni prekini vo rabotenjeto
na elektroenergetskiot sistem za vreme na letoto, pishuva
vesnikot Etnos. Se procenuva deka Grcija letovo kke se
soochi so nedostig na 10.300 megavat-chasovi elektrichna
energija poradi namalenoto nivo na veshtachkite ezera i
osobeno poradi prekinot na uvoz od Bugarija po
zatvoranjeto na Kozloduj. Eksperti smetaat deka toj
deficit nema da mozhe da se iskompenzira so lokalnite
elektrani i od uvoz.
BOJKOT NA BOSHnjACITE OD
SHVEDSKA
Ceca Ð "nevesta na genocidot"!
Ceca Razhnatovikk, koja kon krajot na mesecov bi trebalo
da nastapi vo shvedskiot grad Malme, naishla na tvrd otpor
kaj Boshnjacite vo taa zemja.
Na povekke bosanski sajtovi vekke kruzhi meil so koj se
povikuvaat site da dignat glas protiv, kako shto ja
narekuvaat, "nevestata na genocidot".
"Ceca nemashe da postoi na balkanskata estradna mapa da ne
bea Vukovar i Bjelina i da ne beshe krvta na nashite
dedovci, tatkovci i bebinja", stoi vo protestnoto pismo.
Za porakata da bide verodostojna, prikazhana e i
fotografija na Ceca od Vukovar so pushka v raka, na koja
pishuva "CHetnichka od Vukovar". "Site shto kke go posetat
nejziniot koncert kke gi pogazat grobovite na site zhrtvi
na zlostorstvata" - se istaknuva vo protestot. Srpskata
zvezda, koja svoevremeno izjavi deka nikogash ne bi peela
koga bi znaela deka ja slushaat Boshnjaci, sega naide na
niven otpor. Kako shto istaknuvaat avtorite na protestnoto
pismo, Ceca imala dosega dovolno vreme da se ogradi od
site zlostorstva, no toa nikogash ne go storila. Kako shto
stojat rabotite, srpskata folkerka nema plan da se otkazhe
od nastapot.
HRVATSKA
Sanader ima predmeti vrdeni 200 iljadi evra
Hrvatskiot premier Ivo Sanader obelodeni deka poseduva
predmeti vredni 1,5 milioni kuni (nad 200 iljadi evra),
soopshti pretstavnik na Antikorupciskata komisija.
Parlamentarnata antikorupciska komisija pobarala od
Sanader da podnese izveshtaj za svojata imotna sostojba
otkako lokalnite mediumi vo januari objavija deka poseduva
golema zbirka na skapi rachni chasovnici shto ne gi
prijavil koga doshol na funkcija vo 2003 godina.
Hrvatskite politichari koga doaggaat na funkcija mora da
ja prijavat imotnata sostojba, od bankovi smetki do
semejni kukki i stanovi, avtomobili i druga sopstvenost.
Na baranje na komisijata Sanader dodal vo formularot za
imotnata sostojba deka poseduva predmeti, vkluchuvajkki i
rachni chasovnici, vo vrednost od 1,5 milioni kuni. No, ne
navel drugi predmeti kako umetnichki sliki, nakit ili
semejno srebro. Vo negovata zbirka chasovnici navodno ima
eden chasovnik shto vredi 28 iljadi evra. Informaciite za
chasovnicite na Sanader predizvikaa javni kritiki, a
mnogumina se prashuvaat kako eden premier koj mesechno
zarabotuva 15 iljadi kuni (2.000 evra) mozhe da si dozvoli
tolku skapi chasovnici.
SRBIJA
Taen agent razotkril korumpitrani profesori!
"Ajde, brate, ti mene da ne me apsish, a jas na tebe kke
ti zavrsham da dobiesh diploma od Praven fakultet" -
glasela ponudata so koja vo juli minatata godina nekoj si
Sasha Jovanovikk (36) od Velika Plana sakal da izbegne
zatvor poradi trgovija so kradeni avtomobili. Ponudata
ochigledno bila upatena na pogresha adresa - do eden
policaec od Smederevo koj za seto ova gi izvestil
stareshinite vo MVR na Srbija. Strategijata bila vednash
napravena, pa policaecot vo narednite sedum meseci stanal
Òstudent po zadacha" koj ja raskrinkal celata korupciska
mrezha na Pravniot fakultet vo Kraguevac. Vo MVR na Srbija
vednash padnal dogovor Jovanovikk da ne se apsi, bidejkki
ova bilo izvonredna prilika da se proverat dolgogodishnite
shushkanja deka profesorite na fakultetot vo Kraguevac
zemaat mito. Jovanovikk bez pogovor go izvrshil svojot del
od dogovorot i policaecot od Smederevo go povrzal so
nekolku "svoi" profesori na Pravniot fakultet. Tie, za
pari, si zele obvrska da mu zavrshat rabota za dobivanje
diploma. Sedum meseci policaecot doaggal na fakultet,
prijavuval i bez problemi "polagal" ispiti. Poradi rizikot
tajniot agent da ne bide otkrien, toj rabotel sam, no
vooruzhen so video-tehnika so koja go snimal sekoe davanje
mito. ÒImavme golema doverba vo policaecot, bidejkki toj i
porano se dokazhal kako odlichen operativec, a ja pominal
i obukata na FBI vo centarot vo Budimpeshta" -veli izvorot
od MVR na Srbija.
ALBANIJA
Zapad razocharan od izborite vo Albanija
Meggunarodnite nabljuduvachi izrazija razocharuvanje
poradi lokalnite izbori vo Albanija i izjavija deka
zemjata ja propushtila shansata da go dokazhe
demokratskiot kredibilitet deka e dostojna da go zazeme
svoeto mesto vo EU i vo NATO. "Za nekoi, koi kako mene,
imaat prosledeno golem broj na izbori vo Albanija, ovie
bea prilichno razocharuvachki. Izborite pretstavuvaat
propushtena shansa", izjavi Jorgen Grunet, shef na
Misijata za izboren monitoring na OBSE-ODIHR.
Pesimistichkata procenka beshe vo sprotivnost so onaa na
albanskite vodachi koi go proglasija izbornoto glasanje za
najregularno vo 15-godishnata postkomunistichka istorija
na zemjata.
"Makedonskoto prashanje" - katastrofa za Atina
Razvojot na vnatreshnopolitichkata situacija, no najmnogu
vo nadvoreshnata politika, ja priblizhuva Grcija do
predvremeni izbori, pishuva grchkiot vesnik Etnos. Spored
izvori bliski na premierot Kostas Karamanlis, predvremeni
izbori vo maj godinava se rechisi neizbezhni. ÒDiplomatski
izvori vo Grcija smetaat deka e sigurno vleguvanjeto na
FIROM vo NATO. Na eden ili drug nachin, toa bi bil kraj na
edna golema diplomatska katastrofa za Atina vo vrska so
Ômakedonskoto prashanjeÕ", istaknuva Etnos.
Hrvatski general ukral dijamanti
Hrvatska izdade nalog za apsenje na nekogashniot general
Vladimir Zagorec pod somnevanje deka ukral dijamanti vo
vrednost od okolu pet milioni dolari koi bile dadeni kako
garancija za kupuvanje na oruzhje vo Hrvatska vo vojnata
za nezavisnost od 1991-95 godina. Vo soopshtenieto na MVR
se veli deka policijata pokrenala tuzhba protiv
osomnicheniot 44-godishen hrvatski drzhavjanin, bez da go
imenuva. Meggutoa site lokalni mediumi, meggu koi i
drzhavnata televizija, go identifikuvaa chovekot kako
Vladimir Zagorec koj bil visok pretstavnik za logistika vo
Ministerstvoto za odbrana do 2000 godina.
Vo Podgorica uapsen
seriski ubiec od SAD i EU
Uapsen e Albanec (67) od Podgorica za koj se smeta deka vo
pochetokot na 90 - te godini vo SAD, Belgija i Albanija na
brutalen nachin ubil najmalku shest zheni, soopshti
policijata na Crna Gora. Smail Tula e zadrzhan soglasno
meggunarodnata poternica za apsenje vo negovata semejna
kukka vo kvart vo Podgorica. Kako shto se naveduva vo
soopshtenieto za negovoto ispituvanje vo Podgorica
pristignale agenti na amerikanskoto FBI i na Interpol, koi
vodat istraga za napravenite ubistva. Policijata smeta
deka ubistvata najverojatno se izvrsheni od strast, zatoa
shto zhrtvite se zheni, so koi uapseniot bil vo vrska. |