New Page 1

AMW Archive   

 
New Page 2

Edition No

Edition No. 960
27 February 2007

Balkan   

Svet   

Sport   

English   

Zaednica   

Istorija   

Crna Hronika   

Zabava   

 
Receive our News Feeds What is RSS
 

 

 

 

 

 

 

 

 


BALKAN
PREGOVORI ZA STATUSOT NA KOSOVO
Ahtisari ne ochekuva kompromis
Malku e verojatno deka Srbite i kosovskite Albanci kke se dogovorat za idninata na teritorijata, oceni posrednikot Marti Ahtisari po prvata sesija od pregovorite vo Viena. ÒZa prashanjeto na statusot, nema pokazateli deka dvete strani kke se pridvizhat vo ista nasoka" - izjavi Ahtisari na pres-konferencija vo centarot Osterajh, kade shto kke se pregovara do pochetokot na mart. Srbija kategorichno gi otfrla site delovi od planot na Ahtisari, vo koi se navestuva nezavisnost na Kosovo. Belgrad ne otstapuva ni peda od rezolucijata za Kosovo usvoena vo srpskoto Sobranie i verojatno se ochekuva pomosh od Rusija, koja so veto vo Sovetot za bezbednost na ON mozhe da go blokira oficijalnoto dodeluvanje nezavisnost za provincijata.
Prishtinskiot tim, pak, uporno bara nezavisnost za Kosovo od Srbija i ima zabeleshki na delovite od planot shto predviduvaa vrski na kosovskite Srbi so Belgrad. Tokmu zatoa, finskiot diplomat veli deka bi bilo vistinsko chudo Srbite da prifatat Ònadgleduvana nezavisnostÒ, a kosovskite Albanci da prifatat Òznachitelna avtonomijaÒ za provincijata. Ahtisari podvleche deka nema po sekoja cena da insistira na konsenzus, zashto odolzhuvanjeto na pregovorite bi mozhelo da predizvika golema nervoza i narushuvanje na bezbednosta na Kosovo. ÒVekke predolgo vreme go odlozhuvav planot" - izjavi Ahtisari i dodade deka Òako postojano se odlozhuva procesot, bezbednosnata situacija kke stane problematichna".

UCHK go bombardira UNMIK vo Prishtina
Edna kosovska grupa ja prezede odgovornosta za bombashkiot napad vo koj bea oshteteni tri vozila na ON, velejkki deka ja odmazdile smrtta na dvajcata etnichki albanski demonstranti koi zaginaa vo sudirite shto gi predizvika predlogot na ON za idniot status na pokrainata. Grupata, koja soopshtenieto go prenese preku Internet, veli deka e Osloboditelnata vojska na Kosovo - OVK - raspushtenata gerilska vojska shto se boreshe za nezavisnost protiv srpskite sili vo konfliktot vo 1998 i 1999 godina. Grupata objavi deka se regrupirala za da ja odmazdi smrtta na dvajcata demonstranti na neodamneshnite protesti vo Prishtina. Policijata soopshti deka povela istraga vo vrska so soopshtenieto chija avtentichnost ushte ne mozhe potvrdi. Kosovskiot premier Agim CHeku i liderot na opozicijata Hashim Tachi, koi porano bea lideri na OVK, a sega se glavni pregovarachi za idninata na Kosovo, nemaa komentar za soopshtenieto.


Rusija nema da ja prinuduva Srbija za nezavisno Kosovo
Rusija nema da bide del od bilo kakov obid da ja prinudi Srbija da ja priznae nezavisnosta na separatistichkata pokraina Kosovo izjavi ministerot za nadvoreshni raboti Sergej Lavrov. "Samo dvete involvirani strani (Srbite i Kosovcite) mozhat da donesat odluka za Kosovo i nikoj ne mozhe da im nametne tugga odluka", izjavi Lavrov vo Berlin. "Barem Rusija nema da bide del od nekoja takva shema". Rusija se sprotistavuvashe i na bombardiranjata na NATO vrz Srbija vo 1999, no nemashe poseriozna rekacija.


ROMANIJA
KKe se pojavi novo Kosovo
Neoficijalniot referendum za avtonomija, iniciran od organizacijata na etnichkite Ungarci vo Romanija, Nacionalniot sovet na Sekuiesk, zavrshi vo 25 naseleni mesta, a spored centraliziranite podatoci, 99 procenti od izbirachite glasale za poddrshka na avtonomijata. Nacionalniot sovet na Sekuiesk, formiran za prvpat vo 2003 godina, podgotvi predlog-zakon, koj beshe podnesuvan dva pati vo romanskiot parlament i koj predviduvashe oblasta Sekuiesk da ima sopstven pretsedatel i vlada, policija i oddelen obrazoven sistem, koj kke vkluchuva nastava po istorija i geografija na Ungarija. Vo predlogot se predviduva regionot da gi opfati okruzite Kovasna, so etnichka struktura od 74 procenti etnichki Ungarci i 14 procenti Romanci, Hargita - 85 procenti etnichki Ungarci i 14 otsto Romanci i Muresh - 53 procenti Romanci i 39 procenti etnichki Ungarci.
Senatorot od opoziciskata Socijaldemokratska partija, Antonie Jorgovan, go obvini pretsedatelot Trajan Bashesku i ministerot za vnatreshni raboti, Vasile Blaga, za Òpovisoka forma na predavstvoÒ, poradi, spored nego, Òpasivniot odnosÒ kon referendumot. ÒNikoj da ne se chudi koga vo Romanija kke se pojavi ushte edno Kosovo" - predupredi Jorgovan.


BOSNA
Sanja Karadzikk isprashuvana shest chasovi
Vojnici na NATO, so poddrshka od pripadnici na Evropskite sili Ð EUFOR go Òcheshlale" Pale, vrshele pretres na stanovite vo koi zhiveat sinot i kkerkata na Radovan Karadzikk i gi rasprashuvale so chasovi. KKerkata na Karadzikk po zaminuvanjeto na NATO i EUFOR na novinarite im kazhala deka vratata od stanot i bila skrshena i oti e isprashuvana duri shest chasovi, a raspitot bil sniman so kamera. Vo pretresot na stanovite na Sasha i Sanja Karadzikk, koi se naoggaat vo centarot na Pale na dve razlichni lokacii, uchestvuvale golem broj vojnici i vozila na meggunarodnite sili vo BiH. Blokadata na prostorot ja izvrshile vojnici na EUFOR, a pretresot silite na NATO. Cel na akcijata, kako shto soopshti shtabot na NATO, e razbivanje na mrezha za poddrshka na Karadzikk. ÒMnogu sme zadovolni od operacijata. Luggeto koi gi isprashuvaa Sonja i Sasha ocenuvaat deka raspitot bil mnogu korisen", izjavi portparolot na NATO vo BiH, Derek CHepel.


Del Ponte: Miloshevikk umre kako angel i me skara so Gospod!
Vo poshirokoto intervju za ugledniot italijanski vesnik Koriere dela sera, Karla del Ponte meggu drugoto bila prashana i za Slobodan Miloshevikk: "Negovata smrt za mene beshe golema frustracija na profesionalen plan. Mnogu me macheshe shto umre kako angel. Navecher zaspa i povekke ne se razbudi. Toa mi postavi dosta problemi vo odnosot so Boga"!
DVAJCA HRVATI I CRNOGOREC KIDNAPIRANI VO NIGERIJA


Se baraat 10,8 milioni evra za otkup
Kidnaperite na Crnogorecot Milan Smolovikk i na dvajcata Hrvati Renata Garma i Mate Lushe, koi se kidnapirani vo Nigerija, baraat 10,8 milioni evra otkup za nivno osloboduvanje. Kidnaperite kontaktirale so sopstvenikot na firmite Hidrodrajv, registrirana vo Lagos, glavniot grad na Nigerija, i pobarale 10,8 milioni evra za osloboduvanje na zalozhnicite. Smolovikk, Grama i Lushe bea kidnapirani od kafule shto e locirano nadvor od bazata kade shto bile smesteni. Vooruzhena grupa vlegla vo kafuleto i gi odvele vo nepoznat pravec. Kidnaperite na strancite baraat lokalnite zhiteli da dobivaat del od prihodite od dostavata na nafta vo reonot na deltata na rekata Niger. Meggunarodnite kompanii shto rabotat vo deltata vo princip odbivaat da plakkaat otkup za da gi oslobodat kidnapiranite rabotnici.


GRCIJA
Letovo bez struja!
Grchkata Vlada i energetskite kompanii se molat da zavrne dozhd za da se izbegnat eventualni prekini vo rabotenjeto na elektroenergetskiot sistem za vreme na letoto, pishuva vesnikot Etnos. Se procenuva deka Grcija letovo kke se soochi so nedostig na 10.300 megavat-chasovi elektrichna energija poradi namalenoto nivo na veshtachkite ezera i osobeno poradi prekinot na uvoz od Bugarija po zatvoranjeto na Kozloduj. Eksperti smetaat deka toj deficit nema da mozhe da se iskompenzira so lokalnite elektrani i od uvoz.


BOJKOT NA BOSHnjACITE OD SHVEDSKA
Ceca Ð "nevesta na genocidot"!
Ceca Razhnatovikk, koja kon krajot na mesecov bi trebalo da nastapi vo shvedskiot grad Malme, naishla na tvrd otpor kaj Boshnjacite vo taa zemja.
Na povekke bosanski sajtovi vekke kruzhi meil so koj se povikuvaat site da dignat glas protiv, kako shto ja narekuvaat, "nevestata na genocidot".
"Ceca nemashe da postoi na balkanskata estradna mapa da ne bea Vukovar i Bjelina i da ne beshe krvta na nashite dedovci, tatkovci i bebinja", stoi vo protestnoto pismo. Za porakata da bide verodostojna, prikazhana e i fotografija na Ceca od Vukovar so pushka v raka, na koja pishuva "CHetnichka od Vukovar". "Site shto kke go posetat nejziniot koncert kke gi pogazat grobovite na site zhrtvi na zlostorstvata" - se istaknuva vo protestot. Srpskata zvezda, koja svoevremeno izjavi deka nikogash ne bi peela koga bi znaela deka ja slushaat Boshnjaci, sega naide na niven otpor. Kako shto istaknuvaat avtorite na protestnoto pismo, Ceca imala dosega dovolno vreme da se ogradi od site zlostorstva, no toa nikogash ne go storila. Kako shto stojat rabotite, srpskata folkerka nema plan da se otkazhe od nastapot.


HRVATSKA
Sanader ima predmeti vrdeni 200 iljadi evra
Hrvatskiot premier Ivo Sanader obelodeni deka poseduva predmeti vredni 1,5 milioni kuni (nad 200 iljadi evra), soopshti pretstavnik na Antikorupciskata komisija. Parlamentarnata antikorupciska komisija pobarala od Sanader da podnese izveshtaj za svojata imotna sostojba otkako lokalnite mediumi vo januari objavija deka poseduva golema zbirka na skapi rachni chasovnici shto ne gi prijavil koga doshol na funkcija vo 2003 godina. Hrvatskite politichari koga doaggaat na funkcija mora da ja prijavat imotnata sostojba, od bankovi smetki do semejni kukki i stanovi, avtomobili i druga sopstvenost. Na baranje na komisijata Sanader dodal vo formularot za imotnata sostojba deka poseduva predmeti, vkluchuvajkki i rachni chasovnici, vo vrednost od 1,5 milioni kuni. No, ne navel drugi predmeti kako umetnichki sliki, nakit ili semejno srebro. Vo negovata zbirka chasovnici navodno ima eden chasovnik shto vredi 28 iljadi evra. Informaciite za chasovnicite na Sanader predizvikaa javni kritiki, a mnogumina se prashuvaat kako eden premier koj mesechno zarabotuva 15 iljadi kuni (2.000 evra) mozhe da si dozvoli tolku skapi chasovnici.


SRBIJA
Taen agent razotkril korumpitrani profesori!
"Ajde, brate, ti mene da ne me apsish, a jas na tebe kke ti zavrsham da dobiesh diploma od Praven fakultet" - glasela ponudata so koja vo juli minatata godina nekoj si Sasha Jovanovikk (36) od Velika Plana sakal da izbegne zatvor poradi trgovija so kradeni avtomobili. Ponudata ochigledno bila upatena na pogresha adresa - do eden policaec od Smederevo koj za seto ova gi izvestil stareshinite vo MVR na Srbija. Strategijata bila vednash napravena, pa policaecot vo narednite sedum meseci stanal Òstudent po zadacha" koj ja raskrinkal celata korupciska mrezha na Pravniot fakultet vo Kraguevac. Vo MVR na Srbija vednash padnal dogovor Jovanovikk da ne se apsi, bidejkki ova bilo izvonredna prilika da se proverat dolgogodishnite shushkanja deka profesorite na fakultetot vo Kraguevac zemaat mito. Jovanovikk bez pogovor go izvrshil svojot del od dogovorot i policaecot od Smederevo go povrzal so nekolku "svoi" profesori na Pravniot fakultet. Tie, za pari, si zele obvrska da mu zavrshat rabota za dobivanje diploma. Sedum meseci policaecot doaggal na fakultet, prijavuval i bez problemi "polagal" ispiti. Poradi rizikot tajniot agent da ne bide otkrien, toj rabotel sam, no vooruzhen so video-tehnika so koja go snimal sekoe davanje mito. ÒImavme golema doverba vo policaecot, bidejkki toj i porano se dokazhal kako odlichen operativec, a ja pominal i obukata na FBI vo centarot vo Budimpeshta" -veli izvorot od MVR na Srbija.


ALBANIJA
Zapad razocharan od izborite vo Albanija
Meggunarodnite nabljuduvachi izrazija razocharuvanje poradi lokalnite izbori vo Albanija i izjavija deka zemjata ja propushtila shansata da go dokazhe demokratskiot kredibilitet deka e dostojna da go zazeme svoeto mesto vo EU i vo NATO. "Za nekoi, koi kako mene, imaat prosledeno golem broj na izbori vo Albanija, ovie bea prilichno razocharuvachki. Izborite pretstavuvaat propushtena shansa", izjavi Jorgen Grunet, shef na Misijata za izboren monitoring na OBSE-ODIHR. Pesimistichkata procenka beshe vo sprotivnost so onaa na albanskite vodachi koi go proglasija izbornoto glasanje za najregularno vo 15-godishnata postkomunistichka istorija na zemjata.


"Makedonskoto prashanje" - katastrofa za Atina
Razvojot na vnatreshnopolitichkata situacija, no najmnogu vo nadvoreshnata politika, ja priblizhuva Grcija do predvremeni izbori, pishuva grchkiot vesnik Etnos. Spored izvori bliski na premierot Kostas Karamanlis, predvremeni izbori vo maj godinava se rechisi neizbezhni. ÒDiplomatski izvori vo Grcija smetaat deka e sigurno vleguvanjeto na FIROM vo NATO. Na eden ili drug nachin, toa bi bil kraj na edna golema diplomatska katastrofa za Atina vo vrska so Ômakedonskoto prashanjeÕ", istaknuva Etnos.
Hrvatski general ukral dijamanti
Hrvatska izdade nalog za apsenje na nekogashniot general Vladimir Zagorec pod somnevanje deka ukral dijamanti vo vrednost od okolu pet milioni dolari koi bile dadeni kako garancija za kupuvanje na oruzhje vo Hrvatska vo vojnata za nezavisnost od 1991-95 godina. Vo soopshtenieto na MVR se veli deka policijata pokrenala tuzhba protiv osomnicheniot 44-godishen hrvatski drzhavjanin, bez da go imenuva. Meggutoa site lokalni mediumi, meggu koi i drzhavnata televizija, go identifikuvaa chovekot kako Vladimir Zagorec koj bil visok pretstavnik za logistika vo Ministerstvoto za odbrana do 2000 godina.


Vo Podgorica uapsen seriski ubiec od SAD i EU
Uapsen e Albanec (67) od Podgorica za koj se smeta deka vo pochetokot na 90 - te godini vo SAD, Belgija i Albanija na brutalen nachin ubil najmalku shest zheni, soopshti policijata na Crna Gora. Smail Tula e zadrzhan soglasno meggunarodnata poternica za apsenje vo negovata semejna kukka vo kvart vo Podgorica. Kako shto se naveduva vo soopshtenieto za negovoto ispituvanje vo Podgorica pristignale agenti na amerikanskoto FBI i na Interpol, koi vodat istraga za napravenite ubistva. Policijata smeta deka ubistvata najverojatno se izvrsheni od strast, zatoa shto zhrtvite se zheni, so koi uapseniot bil vo vrska.


 
 
 
 

 

New Page 3
THIS WEEKS EDITION


HAVE YOUR SAY!

Pisma do Urednikot

Letter to the Editor

 
 

 

 

 

 

 


Help

About Us | Contact Us | Get your Newspaper Delivered | Advertise with Us
Copyright ©2006-2007 Australian Macedonian Weekly. All Rights Reserved.