TRI GODINI OD SMRTTA NA PRETSEDATELOT TRAJKOVSKI
POCHIT OD BALKANSKITE POLITICHARI
Sekkavanje na chovekot shto ja sakashe Makedonija
Se navrshija tri godini od avionskata nesrekka vo koja zaginaa pretsedatelot Boris Trajkovski i osummina negovi sorabotnici i chlenovi na ekipazhot - po urivanjeto na kingerot na makedonskata Vlada so koj patuvaa na meggunarodnata konferencija za investiranje vo Bosna, na 26 fevruari 2004-ta vo atarot na Matikk Brdo, vo blizina na Mostar. Togash, pokraj Trajkovski zhivotot go zagubija i Dimka Ilkova-Boshkovikk, Risto Blazhevski i Anita Krishan Lozanovska od Kabinetot na pretsedatelot, Mile Krstevski od Ministerstvo za nadvoreshni raboti, chlenovite na obezbeduvanjeto Boris Velinov i Ace Bozhinovski i pilotite Marko Markovski i Branko Ivanovski.
Po toj povod vchera vo Skopje se odrzha meggunarodna konferencija vo organizacija na fondacijata Boris Trajkovski, na koja izlaganja imaa makedonskiot premier Nikola Gruevski, poraneshniot pretsedatel na Bugarija, Petar Stojanov, pretsedatelot na Albanija Alfred Mojsiu, kako i drugi gosti od stranstvo, po shto sledeshe diskusija na pretstavnici na biznis-grupi, nevladini organizacii i religiozni grupi i izlaganja na ostanatite gosti od Makedonija i stranstvo, a potoa uchesnicite polozhija cvekkinja na grobot na pretsedatelot Trajkovski. Paralelno so ovoj nastan na spomenikot na mestoto na nesrekkata kade vo izminatite dve godini se odrzhuvashe centralnoto odbelezhuvanje, cvekke polozhi makedonska drzhavna delegacija predvodena od potpretsedatelot na Sobranieto Ivan Anastasovski
Godishninata od zaginuvanjeto na pretsedatelot Trajkovski pokraj liderskiot forum Odgovorno liderstvo, beshe odbelezhana i so mladinski forum, svechena akademija, promocija na dokumentarniot film posveten na Trajkovski - Veruvam vo Makedonija (po scenarioto na Mirjana Vasileva i vo rezhija na Goran Trenchovski) i Vecherata na zaednishtvo i molitva, a chlenovite na nekolku planinarski zdruzhenija od pred spomenikot na Trajkovski vo parkot vo Strumica, izodea petdneven marsh do negoviot vechen dom vo Skopje.

SUDIJKATA SNEZHANA BAJLOZOVA TVRDI DEKA PRESUDATA ZA KRASNIKKI NE E POLITICHKI DOGOVORENA
Se zaprepastiv koga gi vidov obvinetite vo sudnica!
"Jas bev zaprepastena koga gi vidov obvinetite. Sudenjeto beshe regularno zakazhano i, spored izvestuvanjeto od policiskata stanica vo GGorche Petrov, obvinetite bea nedostapni za priveduvanje za sudenje. Zatoa trebashe da prodolzhi sudenjeto i kke im se sudeshe vo otsustvo", pojasni vchera sudijkata Snezhana Bajlozova, koja minatiot petok donese osloboditelna presuda za kondovecot Agim Krasnikki i za negovite drugari.
Taa go pokazha izvestuvanjeto od policijata koe vo Sudot stignalo na 30 januari godinava, vo koe pishuvashe deka obvinetite retko doaggale vo selo Kondovo i bile nedostapni za policijata. Sudijkata kazha deka ispratila dve pisma lani vo dekemvri do ministerkata za vnatreshni raboti, ja informirala za sluchajot i pobarala i taa kako minister da se zalozhi policijata da gi privede obvinetite i da gi donese vo Sudot. Sudijkata Bajlozova pojasni deka na obvinetite im se sudelo podolgo vreme, a ne samo eden den. Bile spoeni tri predmeti vo eden, oti se rabotelo za isto delo i nastan: kaznuvanje za podgotvuvanje terorizam. "Dejstva koi pretstavuvaat podgotvuvanje na odredeno krivichno delo se kaznivi, a takvi vo ovoj sluchaj nemashe, pa zatoa e donesena vakva presuda oti nema elementi na krivichno delo", pojasni Bajlozova. Taa najavi deka za nekolku dena kke ja napishe presudata i vo detali kke objasni zoshto bila izrechena osloboditelna presuda. "Jas od vas slushnav deka imalo poternica, a denes od sudijata Zoran Dimitrievski se informirav deka toj ja povlekol den pred moeto sudenje", potvrdi sudijkata Bajlozova i dodade: "Nemalo nikakov pritisok vrz mene. Za ovie 20 godini dodeka rabotam nikogash dosega nikoj vrz mene ne vlijael, a najmalku politicharite"

Sudijkata se pravdala pred Sudskiot sovet za Krasnikki
Sudijkata od Osnovniot sud - Skopje 1 Snezhana Bajlozova, koja ja donese kontroverznata osloboditelna presuda za Agim Krasnikki, pobarala lichno da se vidi so pretsedatelot na Sudskiot sovet, Bekir Iseini, za da mu gi objasni prichinite za takvata nejzina odluka. Do sredbata doshlo po inicijativa na sudijkata, koja ja iskoristila posetata na svoj blizok rodnina koj raboti vo Sovetot, za da pobara priem kaj pretsedatelot. Vesta ja potvrdi i prviot chovek na Sudskiot sovet, Iseni, koj reche deka navistina se sretnal so sudijkata, no po nejzino baranje. Toj ne gleda nishto chudno vo toa, bidejkki, kako shto veli, sekoj sudija mozhe da pobara sredba. "Sudijkata mi objasnuvashe zoshto postapila taka, no mene ne mi e dokraj jasna celata situacija, bidejkki nemam uvid vo predmetot. Taa reche deka vo narednive nekolku dena kke ja napishe presudata", dodade Iseni. (Spored Utrinski vesnik)

Otkako kurtuli od obvinienieto za terorist, kke odgovara za krazhba na kompjuter!?
Vo Osnovniot sud Skopje 1 na Agim Krasnikki kke mu se sudi za krazhba na kompjuter, "maus" i tastatura. Otkako toj beshe osloboden od obvinenieto za podgotvuvanje terorizam, sega kke mu se sudi za krazhba. Toa zakonot definitivno go predviduva. Afrim Ferati, chlen na kondovskata grupa koj zaedno so Krasnikki beshe osloboden od odgovornost za podgotvuvanje terorizam vo seloto Kondovo vo april 2005, e obvinet za souchestvo za krazhbata na kompjuterot. Sami Bulca ja prikrival krazhbata. Trojcata go izbegnuvale pojavuvanjeto vo sudot, pa sudijkata Gordana Spirovska pobarala nivno priveduvanje. No, policijata, kako i za prethodnite predmeti, i sega ne uspeala da go obezbedi kondovecot. Inaku, vrednosta na ukradeniot kompjuter bila proceneta na okolu 50.000 denari. Krasnikki go ukral od Osnovnoto uchilishte Bajram SHabani vo negovoto Kondovo. Neoficijalno, ova ne e posledno delo protiv Krasnikki. Vo skopska "edinica" velat deka ima povekke dela za koi kondovecot doprva kke odgovara, a krazhbata bilo edno od polesnite dela. (Vecher)

VIDEOSNIMKI OD ORUZHENI VEZHBI VO KONDOVO
Krasnikki akter vo dokumentarec za krajot na Makedonija!
"Vlezete vo rovovite i pokazhete ni go oruzhjeto", im davaat upatstva na kondovcite, meggu koi e i Agim Krasnikki, gostite od Albanija, Rajmonda i Bujar Malechka. "Nie sme vo Makedonija, no naskoro ova kke bide Golema Albanija", velat kondovcite, a Rajmonda im vozvrakka: "Ova ne e Makedonija, gledate li nekade deka ova e Makedonija". Ovie snimki od april 2005 godina bea del od dokazniot materijal protiv "podgotvuvachite na terorizam" vo Kondovo. Tatkoto i kkerkata dobija kazna zatvor, Krasnikki i grupata se oslobodeni. Na fotografiite i videosnimkite se gleda kako kondovcite, so Rajmonda i Bujar Malechka, izveduvaat "voeni vezhbi" vo mesnosta Borovi. Nosat oruzhje, kopaat i lezhat vo rovovi, se obuchuvaat za pukanje od top, site oblecheni vo uniformi na UCHK. Koga bea uapseni vo april 2005 godina, kaj "snimatelite" bile najdeni fotografii na Skopje, osobeno na naselbata Karposh 4, napraveni od ridot nad Kondovo.
Snimkata beshe dovolen dokaz deka semejstvoto Malechka ne se novinarska ekipa, kako shto se pretstavuvale. Osnovniot sud gi osudi na po pet godini zatvor, no Apelaciskiot sud im ja namali na edna godina. Ja odlezhaa i lani bea dozhivotno proterani vo Albanija. Spored razuznavachki informacii, Rajmonda i Bujar bile chlenovi na tajna organizacija, zabraneta vo Albanija. KKerkata bila specijalist za sekakov vid ogneno oruzhje, a Bujar - major za granichna kontrola. Imale i albanski pasosh i pasosh na UNMIK od Kosovo vo koi bile zabelezhani mnogu vleguvanja i izleguvanja od Makedonija.
Na sudenjeto Krasnikki se prepozna na slikite, no tvrdeshe deka vo takanarechenoto intervju so Malechka ne zboruvale za teroristichki akcii, deka snimkite ne se od 2005 godina, tuku deka se postari... Povekketo od drugite soborci se branea so molchenje. Osloboditelnata presuda za Krasnikki gi shokira pravnite eksperti. "CHovekot shto se zakanuvashe deka kke go bombardira Sobranieto denes se odnesuva kako filmska yvezda. Toj e chovek na koj nikoj nishto ne mu mozhe. Sevo ova e odnapred dogovoreno. Stanuva zbor za redok zhivotinski vid, koj e zashtiten so zakon" - veli GGorgi Marjanovikk, profesor po krivichno pravo. I premierot Nikola Gruevski beshe shokiran koga slushna deka Krasnikki e osloboden, no ne sakashe da ja komentira presudata (Spored Dnevnik)

Kondovo beshe shest meseci pod okupacija
Bezbednosnata kriza vo Kondovo pochna letoto 2004 godina, koga grupata na Agim Krasnikki poddrzhana od grupata na Kosovecot Lirim Jakupi-Nacist povremeno se pojavuvashe na ulicite na ova skopsko selo. Krizata nastapi pred pretstojniot referendum za novata teritorijalna organizacija. MVR so meseci negirashe deka postoi vooruzhena grupa vo Kondovo, se dodeka ekipa na Vreme vo oktomvri taa godina, ne beshe nasila soprena da vleze vo seloto. Prvite elementi na krizata bea zabelezhani koga vo avgust taa godina bea zastrelani trojca policajci vo SHuto Orizari. Se ispostavi deka zad napadot stoi Jakupi. Toj se zasolnil vo Kondovo. Policijata vo avgust gi prebaruvashe kukkite vo seloto, no ne uspea da go najde Jakupi. Silnoto policisko prisustvo predizvika protesti kaj kondovci.
Krizata kulminira koga na povekke novinarski ekipi ne im beshe dozvoleno da vlezat vo seloto. Krasnikki dade intervju za Hrvatskata televizija, kade shto se zakanuvashe deka kke go bombardira Skopje. Pred intervjuto, nekolku policajci - "alfi" vlegoa vo seloto za da go fatat Krasnikki, no bea otkrieni i pretepani. Na krajot na dekemvri, Ali Ahmeti i Menduh Tachi se sostanaa so Krasnikki vo kondovskata medresa, shto i stavi tochka na krizata.

VISOKI POLITICHKI IZVORI TVRDAT
Kondovo 2004-ta beshe politichki dogovor organiziran od vladini pretstavnici!
"Sluchajot Kondovo 2004" od samiot pochetok e dogovoren i isplaniran politichki dogovor dirigiran od vladini funkcioneri, tvrdat za Vreme visoki pretstavnici od politichkiot vrv na drzhavata. Spored niv, vo sluchuvanjata shto pochnaa vo 2004 godina direktno bile vmeshani pretstavnici na Ministerstvoto za odbrana. "Toa e ochigledno. Zasega ostanuva nejasno samo dali dogovorot okolu kondovskite nastani bil napraven so celata vlada ili samo so Ministerstvoto za odbrana. Od takviot dogovor, ne sakajkki, sosema sluchajno i neplanirano, bile izostaveni samo albanskata novinarka Rejmonda Malechka i nejziniot tatko Bujar, koi bea osudeni za terorizam, a potoa i proterani od zemjava. Ako ne beshe taka, tie nemashe da dobijat nikakva kazna za sluchuvanjata" Ð naglasuvaat izvorite. Minister za odbrana togash beshe Vladimir Buchkovski, a premier Branko Crvenkovski.
Izvorite naglasuvaat deka sluchajot so albanskata novinarka ne naishol na nikakvi reakcii kaj novinarite, nitu od Albanija, nitu od koja bilo druga drzhava, poradi faktot shto nejziniot tatko Bujar bil stareshina vo tajnata albanska sluzhba SHIK. Za sluchajot edinstveno reagiral albanskiot pretsedatel Alfred Mojsiu, koj togash pobaral od makedonskiot politichki vrv da se zalozhi za osloboduvanje na Malechki, po shto petgodishnata zatvorska kazna im beshe namalena na edna godina. Istite izvori naglasuvaat deka simptomatichna i somnitelna bila i posetata na Kondovo na skopskiot gradonachalnik Trifun Kostovski, koj togash pieshe chaj so Krasnikki vo edno od selskite kafulinja. "I ne samo toa. I togash i sega, Krasnikki slobodno sheta niz zemjata, a policijata ne go apsi. Dogovorot e ochigleden, ostanuva samo da se otkrijat prichinite i vladinite pretstavnici shto go dogovarale i shto stojat zad nego" Ð velat izvorite.
Spored shpekulaciite, komentarite, no i spored javnite izjavi na politicharite od albanskiot politichki blok, krizite vo Kondovo bile inscenirani lichno od pretsedatelot Crvenkovski. Objasnuvanjeto na ovie tezi tie go potkrepuvaat so tvrdenjata za bliskite relacii na Crvenkovski so Belgrad i celta da se zakochele procesite za nezavisniot status na Kosovo. Menduh Tachi, potpretsedatelot na DPA, denovive vo sobraniskite hodnici izjavi deka Crvenkovski go ima odgovorot za kondovskite sluchuvanja i im preporacha na novinarite da go prashaat Crvenkovski zoshto vo 2004 godina kako premier na togashnata vlada ne go uapsil Krasnikki. Tachi go nareche Crvenkovski Ð "bandit i kriminalec" i direktno go posochi kako najodgovoren za kondovskite sluchuvanja, no izbega od novinarite koga od nego beshe pobarano da gi argumentira izjavite. Od kabinetot na pretsedatelot Crvenkovski izjavija deka nema da gi komentiraat obvinuvanjata na potpretsedatelot na DPA.
Arben dzaferi, liderot na DPA, po policiskata akcija vo Kondovo vo mart minatata godina, za kosovskite mediumi izjavi oti taa bila isplanirana za da se oslabne pozicijata na Kosovcite pred pochetokot na pregovorite za konechniot status. "Sekogash koga albanskiot narod se naogga pred golemi odluki, se inicira kriza za da se vloshi negoviot rejting. Zapadna Makedonija sekogash sluzhela kako poligon za testiranje razni antialbanski proekti vo sferata na politikata i bezbednosta" Ð izjavi togash dzaferi, bez da precizira dali misli na gostivarskite sluchuvanja od 1997 godina, koga po masovni nemiri i demonstracii bea uapseni dvajca gradonachalnici od negovata partija, Rufi Osmani i Alajdin Demiri. Bea uapseni od Vladata na premierot Crvenkovski. (Vreme)

Politichka sapunica"!
"Agim Krasnikki i negovata grupa nikogash ne bile koristeni vo politichki celi", izjavi Vlado Buchkovski, poraneshniot premier, a sega pratenik. "Nitu pred referendumot, nitu pred pretsedatelskite i lokalnite izbori toa ne beshe praveno. Dobro e celata ovaa rabota da zavrshi bez pogolemi komentari dodeka nemame pravosilna odluka na sudot" Ð izjavi Buchkovski.
ch

ARCHEnjE BEZ MERKA
Makedonskiot dzet-set ne saka da leta so avioncheto na Vladata!
Makedonskite biznismeni i dzet-setot ne se zainteresirani da letaat so vladiniot avion Lirdzet 60, shto vlasta go renta zaedno so ekipazhot. Avioncheto, za koe bea plateni 11 milioni amerikanski dolari, se koristi iskluchivo za drzhavnichki potrebi, iako Vladata donese odluka da go nudi i za komercijalni letovi na trgovski drushtva i firmi od Makedonija, koi za iznajmuvanjeto bi plakkale nadomestok od 2.050 evra po chas nalet. Direktorot na vladinata Sluzhba za opshti i zaednichki raboti, Vase Donevski, veli deka od objavuvanjeto na odlukata za rentanje na lirdzetot dosega imale samo pet-shest javuvanja na zainteresirani kandidati koi prashuvale za cenata za iznajmuvanje. "Vpechatok e deka mnogumina od biznismenite se kolebaat dali da go iznajmat avionot. Nikoj od niv ne saka da bide prv i da povleche noga i za drugi zainteresirani da gi koristat uslugite na vladiniot avion" - veli Donevski.
Vladata se odluchi na vakov chekor bidejkki avioncheto slabo se koristi, a za negovoto odrzhuvanje godishno se potrebni duri 900.000 evra! Poznavachite na sostojbite vo aviosoobrakkajot ushte pri kupuvanjeto ja kritikuvaa Vladata vo namerata da kupi mal, a istovremeno mnogu skap avion, bidejkki so nego kke mozhe da leta samo mala delegacija. Avionot koj e poznat kako "Nebesna formula 1" mozhe da ja zagubi registracijata ako sedi prizemjen povekke od edna nedela. Zatoa, so nego mora da se leta barem ednash vo nedelata vo traenje od eden chas, poradi shto Sluzhbata za opshti i zaednichki raboti ima dopolnitelni troshoci. So nego, pilotiraat chetvorica iskusni kapetani, chija aktivnost mora postojano da se odrzhuva. So vakov avion letaat slavni sportisti i holivudskite zvezdi kako Britni Spirs, Majkl dzekson, dzon Travolta, no i direktori na golemi biznis kompanii. (Vest)

MODA ILI MAGIJA
Nasilno istrizhano osumgodishno devojche
Osumgodishno devojche od osnovnoto uchilishte Kliment Ohridski vo Bitola nasilno e istrizhano od strana na Lidija Dimovska (25) od seloto Porodin. Dimovska e pritvorena, a policijata podnese krivichna prijava za nasilstvo poradi toa shto vo petokot, vo pridruzhba na maloletno devojche na koe i dala 100 denari za da ja pretstavi kako svoja kkerka, maskirana so perika, vlegla vo uchilishteto, se pretstavila kako roditel i se upatila kon uchilnicite na vtorooddelencite. Dodeka nastavnicite i uchenicite bile vo shkolskiot dvor na fizichka nastava, naishla na dve devojchinja. Mirno se priblizhila kon uchenichkata M.A., koja imala moshne ubava rusa dolga kosa, ja povela vo shkolskite toaleti, kade i ja otsekla kosata so nozhici nudejkki i za toa 500 denari, koe devojcheto gi odbilo. Policijata pri pretres na stanot gi pronajde nozhicite, istrizhanata kosa i perikata so koja Dimovska se maskirashe. Motivite za vakviot nasilnichki chin se ushte ne se dokraj rasvetleni. Iako osomnichenata pred policijata izjavila deka kosata i bila potrebna za nadogradba na kosa za nejzinata sestra, nekoi se somnevaat deka na vakov poteg se reshila zaradi magiski rituali. (Spored TV Kanal 5)

Gruevski da go stavi gradot Skopje pod stechaj
Premierot Nikola Gruevski da go disciplinira gradonachalnikot Trifun Kostovski i sovetnicite, taka shto kke go stavi gradot pod stechaj, bara Unijata na potroshuvachite na Makedonija, otkako gradskiot sovet odluchi vodata da poskapi za 98 otsto. Tie smetaat deka stechaen upravnik treba da se postavi od nivnata organizacija. "Ako ne go storite toa, gospodine Gruevski, kke ja pochuvstvuvate mokkta na negovoto visochestvo - potroshuvachot. Toj e Gospod vo potroshuvachkoto opshtestvo, sakale vie ili ne" - mu porachuvaat od UPOM na Gruevski. (Spored Vreme)

Sekoja treta bremenost - abortus
Abortusot e najpopularna metoda za prekin na nesakana bremenost meggu Makedonkite. Namesto da pobaraat kontraceptivni sredstva ili na drug nachin da se zashtitat od neplanirana bremenost, devojkite i zhenite vo Makedonija zabremenuvaat, pa potoa baraat nachin da ja smenat takvata sostojba. Podatocite od Republichkiot zavod za zdravstvena zashtita pokazhuvaat deka vo 2005 godina se registrirani vkupno 6.436 abortusi, shto pretstavuva 28,3 abortusi na 100 poroduvanja. Ona shto zagrizhuva e deka samo 9,9 otsto od vkupno registriranite prvi poseti na ginekolog se od devojchinja na vozrast do 19 godini. Toa znachi deka zhenite nad ovaa vozrast na ginekolog odat duri koga kke imaat nekakov problem ili duri otkako kke zabremenat. (Spored Vest)

Poddrshka od Vashington za Makedonija vo NATO
Prifakkanjeto na Rezolucijata za poddrshka na pette drzhavi-aspiranti za vlez vo NATO, meggu koi i Makedonija, od strana na Komitetot za nadvoreshni raboti na Pretstavnichkiot dom na SAD, e ushte eden pozitiven signal za vlez vo NATO, velat od MNR. Spored MNR, seto ova kke go zajakne mandatot na Stejt departmentot i na Pentagon vo nasoka na poddrshkata za vlezot na Makedonija, Albanija, Hrvatska, Gruzija i Ukraina vo Alijansata. (Vreme)

DPA SE SUDRI SO PARLAMENTARNATA OPOZICIJA
Tachi im objavi vojna na luggeto na Crvenkovski
Pratenikot Menduh Tachi za vreme na raspravata za rekonstrukcija na Vladata, zhestoko se sudri so opozicionite pratenici na SDSM i na LDP. Tachi go nareche Andrej ZHernovski od LDP - "mali (Branko) Crvenkovski", a Igor Ivanovski od SDSM Ð "sluga na pretsedatelot Crvenkovski", koj saka so nedemokratski formi da gi vrati na vlast SDSM i DUI. "Nemojte da imate rabota so DPA. Na Buchkovski mu rekov - vo 2001 go igravte Hamlet, nemojte da se obidete povtorno zatoa shto toa kke lichi na parodija", reche Tachi i gi posovetuva opozicinerite da bidat mirni do 2009, koga kke se probaat na izbori. "Ednash vi popushtivme, povekke nema", se zakani Tachi.
Vakvata zhestoka reakcija na Tachi ja predizvika diskusijata na Ivanovski, koj go proglasi nego za "gazda na Vladata na Gruevski". Tachi se isprovocira i od kritikite na opozicijata na adresa na Agim Krasnikki. Spored nego, potcenuvanje na Makedoncite e Krasnikki da se proglasi za najgolem kriminalec, iako od negovata raka ne nastradal nikoj. "Vashite koalicioni partneri vo 2001 godina stotina majki zavitkaa vo crno i mnogu deca ostavija siraci", obvini Tachi. Vakvite napadi na Tachi za Jani Makraduli se zagrizhuvachki. "Sekogash koga DPA ja brani VMRO-DPMNE, ne bilo na arno", reche Makraduli. (Spored Vest)

ZNM bara Tachi da im se izvini na novinarite
Zdruzhenieto na novinarite na Makedonija bara pratenikot i potpretsedatel na DPA Menduh Tachi da im se izvini na novinarite i na celata makedonska javnost poradi izjavata vo koja gi isprakka novinarite da odat da se lekuvaat vo bolnicata vo Bardovci. "Na Menduh Tachi ne mu e prvpat vaka nedolichno da se odnesuva i celosno da ja degradira funkcijata pratenik vo Sobranieto, no ovojpat dozhivea kulminacija na nevkus i vulgarnost. Pokraj toa shto ja navredi novinarkata i celata novinarska profesija, isprakkajki gi na lekuvanje vo bolnicata vo Bardovci, toj gi navredi i ponizhi i site graggani koi imaat zdravstveni problemi i se lekuvaat vo taa bolnica", stoi vo soopshtenieto na ZNM. Zdruzhenieto bara itno javno izvinuvanje i od negovata pratenichka grupa, kako i od Sobranieto na Makedonija. "Ako nema izvinuvanje, kke gi povikame kolegite novinari na informativen bojkot pri izvestuvanjeto za aktivnostite na Tachi i rabotata na negovata partija chij reprezent e toj. Za vakviot odnos na Tachi kon novinarite i mediumite vekke e zapoznaena i Meggunarodnata federacija na novinari vo Brisel", velat od ZNM.

DPA
Tito da izleze, ljubcho da vleze?
NSDP da ja napushti vladejachkata koalicija, a na nejzino mesto da vleze VMRO-NP e eden od predlozite na DPA shto najverojatno kke se najde na masa vo pregovorite na liderite na vladejachkata koalicija, najaveni za petti mart. Nikola Gruevski, Tito Petkovski i Menduh Tachi kke gi usoglasuvaat stavovite za krizata vo odnosite. Odnosite meggu koaliciskite partii se zaostrija po rokadite vo vladiniot parlament koi bile izvedeni bez konsultacii so NSDP, kako i poradi ostrite tonovi shto pratenicite na koalicijata si gi razmenija vo parlamentot.
Na sredbata, najavena za 5 mart, spored informaciite, se ochekuva na masa da bidat staveni argumentite i predlozite za idninata na koalicijata. Doznavame deka liderot na NSDP, Petkovski, pred Tachi i Gruevski kke izleze idejata i DUI da stane del od vlasta. Ovaa ideja ja obrazlozhi so insistiranjeto na evropski parlamentarci, kako i so zhelbata na toj nachin polesno da se isturka paketot takanarecheni evropski zakoni. Vo nedostig od oficijalni izjavi od partijata na Tachi i Arben dzaferi, se shpekulira deka DPA kke igra na kartata vo vlasta i oficijalno da bide povikana VMRO-NP. Na toj nachin, od DPA ochekuvaat da se neutralizira i onevozmozhi eventualnoto vleguvanje na DUI vo vlasta, kako i marginaliziranje na NSDP. Spored informaciite, sredbata shto ja svikal premierot Gruevski mozhe da donese i promeni vo koalicijata. "Ne ste vie toj shto pali i gasi vo Sobranieto" - mu kazha Tachi na Ivan Anastasovski, potpretsedatelot na Sobranieto od redovite na NSDP. "Nie ruchavme zaedno i toj sfati deka pogreshil. Me pregrna i reche deka me pochituva kako brat" - veli Anastasovski. (SHpic)

Tachi - za pretsedatel
KKe bide li Menduh Tachi kandidat na DPA za pretsedatelskite izbori vo 2009 godina? Spored izjavite na vtoriot chovek na DPA, mozheshe da se predvidi deka ima takva namera. Vo zhestokite sobraniski diskusii okolu partiskite i liderskite rajtinzi, Tachi i poracha na opozicijata da ne se zanimava so nego bidejkki za toa kke ima mozhnost vo 2009 godina. "So mene kke se sudrite vo 2009 godina. Do togash nema da spiete mirno", im poracha Tachi na SDSM i DUI. Nekolku minuti potoa, Tachi pojasni deka se raboti za pretsedatelskite izbori, a ne za lokalnite koi kke se odrzhat istata godina. Se samopromovirashe i kako eden od najzasluzhnite za namaluvanjeto na rejtingot na prvite lugge na SDSM i zgolemenata popularnost na premierot Nikola Gruevski. "Lichno sum gord shto vi go unishtiv rejtingot. Crvenkovski, SHekkerinska i Buchkovski zaedno imaat rejting od 1,7 procenti. Gruevski sam ima desetina pati povisok rejting". (Spored Vreme)

OTKAKO FUERE MU PORACHA DA NE PLACHE KAJ STRANCITE
Ahmeti popushti
DUI kke gi glasa site zakoni shto kke gi predlozhi Vladata, dokolku taa prifati da se rasformira Komitetot za odnosi meggu zaednicite i da se donese zakon so koj Vladata kke se izbira po principot na Badenter. Ova liderot na DUI Ali Ahmeti mu go garantiral na premierot Nikola Gruevski, vo pismoto shto mu go isprati kako odgovor na pokanata za prodolzhuvanje na politichkiot dijalog. Slichni garancii ispratil i do meggunarodnata zaednica. Dokolku Gruevski gi prifatel dvata uslovi, partijata na Ahmeti kke se otkazhela i od baranjeto da bide vkluchena vo vlasta do narednite izbori. "Pobaravme Vladata da se glasa spored principot na Badinter, shto e eden nuzhen zakon, za da mozhat Albancite utre da imaat motiv da izlezat na glasanje. Taka luggeto kke bidat sigurni deka nivniot glas se obezbeduva so zakon ili so spogodba, koja shto mozhe da se postigne meggu politichkite pretstavnici i nema da se troshi energija da se ubeduvaat zoshto da se glasa za DUI ili DPA" - izjavi Ahmeti vo intervju za televizijata Alsat-M.
Vo pismoto shto go sostavuvashe Centralnoto pretsedatelstvo na DUI vo Mala Rechica, Ahmeti kako uslovi za prodolzhuvanje na politichkiot dijalog, osven dvata zakoni, gi postavil i iznaogganjeto reshenie za zakonot za jazicite i za obesshtetuvanje na semejstvata na zaginatite ili invalidite od paravojskata na ONA vo 2001 godina. DUI vekke ne insistira politichkiot dijalog da se odrzhuva samo vo prisustvo na stranci. Iako vo pismoto Ahmeti napishal deka vo dijalogot treba da uchestvuvaat i meggunarodni pretstavnici, kako garanti deka dogovorenoto kke se ispolni, toj ne go uslovuval politichkiot dijalog so nivnoto prisustvo.
Prethodno evroambasadorot Ervan Fuere mu poracha na Ahmeti deka partiite treba da pokazhat deka se dovolno zreli i vo instituciite na sistemot sami da go prodolzhat dijalogot. "Sakame dijalogot da se sluchi meggu partiite, da nema potreba od nasheto prisustvo. Site politichki partii se dovolno zreli da vodat dijalog sami. Kolku poskoro kke razvijat dijalog, koj ne mora da bide golem mediumski nastan, tuku del od sekojdnevniot zhivot na Parlamentot, na vladata i na zemjava, pouspeshen kke bide reformskiot proces vo narednite nedeli i meseci" - izjavi Fuere. (Spored Vecher)

Kratok film, dolga smetka!
Za revizorite, krajno neosnovani bile 5.000 evra shto Vladata gi potroshila za snimanje i produkcija na kratok film za Makedonija, po povod Gran pri nagradata za mir na Buchkovski. "Nagradata beshe dodelena vo maj 2005 godina, a dogovorite za snimanje se od juli. Osven ova, nemashe ni kriterumi po koi Vladata gi pokrivala troshocite za novinarite shto patuvale so delegaciite. Za toa se plateni 3,86 milioni denari, odnosno vkupno 64.000 evra, a za toa ne se prilozheni soodvetni dokumenti" - ukazhaa revizorite.

Za eden mesec za reklama potrosheni nad milion evra !
Pratenikot na SDSM Jani Makraduli tvrdi deka Vladata na Nikola Gruevski samo za mesec januari za proektot Investirajte vo Makedonija ima potrosheno milion i dveste iljadi evra. Makraduli go prasha ministerot za finansii Trajko Slaveski od koi budzetski pari se plateni reklamite vo svetskiot pechat. Spored Makraduli, samo za reklamata objavena vo njall Street se dadeni nad 400.000 amerikanski dolari, a za reklamata vo Bussines njeek okolu 180.000 dolari. Skoro po 100.000 evra se dadeni za reklamite vo Le Mond i Economist, a nad 50.000 evra za reklamite vo The Global And Mail i Sueddeutsche Zeitung. Ministerot Slaveski nitu go potvrdi, nitu go negirashe tvrdenjeto na Makraduli, ednostavno topkata ja prefrli na Vladata. "Kampanjata ja sproveduva Vladata za shto ima sopstven budzet, shto mozhe i javno da se vidi", odgovori Slaveski. Makraduli vozvrati deka e neseriozno shto ministerot za finansii ne sledi kako mu se troshat budzetskite sredstva. (Spored Vest)

13. STRUMICHKI KARNEVAL
Spektakl pod Carevite kuli
Golema reka od maskirani lugge poteche niz ulicite na Strumica. "Kosmopoliti", "Oslepeni Samuilovi vojnici", "musketari", "mechki", "faraoni" so nivna pridruzhba, "ptici", gondola od Venecija, "domati", "igraorci" i "pejachi" ja pominaa marshrutata niz strumichkite ulici za da gi pokazhat svoite najnovi karnevalski kreacii pred publikata, gostite od Makedonija i od stranstvo i struchnoto zhiri. "Godinashnovo izdanie e meggu najdobrite, no za idnite morame da povedeme smetka okolu kvalitetot vo izrabotkata na maskite, bidejkki godinava razlikite bea ogromni. KKe treba da se opredelat poprecizni pravila za uchestvo na karnevalot i izrabotkata na maskite", izjavi pretsedatelot na Organizaciskiot odbor na karnevalot, Aleksandar Cicimov.
Vo karnevalskata povorka prodefiliraa nad 3.000 maskirani lugge, a ulicite bea pretesni da gi soberat posetitelite, koi na glavnata karnevalska vecher dopatuvaa rechisi od site gradovi vo Makedonija. Po zavrshuvanjeto na karnevalot, zabavata prodolzhi vo kafulinjata i restoranite do ranite utrinski chasovi. Petdnevnite karnevalski praznuvanja vo Strumica zavrshija so manifestacijata Sinii, koga rodninite na mladozhenecot go posetuvaat domot na armasanata devojka, kade shto se podgotvuvaat i posluzhuvaat samo posni jadenja. (Utrinski vesnik)

SVETSKA KONFERENCIJA ZA DIJALOG MEGGU RELIGII
Andzelina dzoli, Nelson Mandela i Lora Bush doaggaat vo Ohrid
Svetski poznatata akterka Andzelina dzoli, soprugata na pretsedatelot na SAD - Lora Bush, kako i Nelson Mandela - borecot protiv aparthejdot i dobitnik na Nobelovata nagrada za mir, se na spisokot gosti na Svetskata konferencija za dijalog meggu civilizaciite, shto kke se odrzhi vo Ohrid od 26 do 29 oktomvri. Vo Ohrid se ochekuvaat i poznatiot moden kreator Pjer Karden, potoa jordanskata kralica Ranija, kako i operskata diva Monserat Kabalje. Idejata na konferencijata da bidat pokaneti poznati i priznati lichnosti vo svetot koi na razlichni nachini pridonele za razvoj na dijalozi meggu narodite i religiite poteknala od premierot Nikola Gruevski.
Andzelina dzoli e ambasador na UNICEF, organizacija shto se zanimava za ostvaruvanje na pravata na decata. Soprugata na amerikanskiot pretsedatel, Lora Bush e pochesen ambasador na UNESKO za opismenuvanje, a Nelson Mandela e ambasador na dobrata volja na UNESKO. Za vreme na odrzhuvanjeto na konferencijata e predviden koncert na Boris Trajanov, zaedno so svetskata yvezda vo operskoto peenje Kabalje. Konferencijata i finansiski i logistichki kke ja poddrzhi UNESKO, a kke prisustvuvaat pretstavnici od pravoslavnata, katolichkata, od povekke protestantski opredelbi, suniti i shiiti, pretstavnici na hinduizmot, budisti i konfuchijanci. Podgotovkite im se dovereni na Ministerstvoto za kultura, vo sorabotka so Komisijata za odnosi so verskite zaednici i religioznite grupi i so pretstavnicite na verskite zaednici vo Makedonija. Nacionalen koordinator na timot e Elizabeta Kancheska-Milevska, drzhaven sekretar vo Ministerstvoto za kultura.
Spored Lidija Topuzovska, sekretar na Nacionalnata komisija na UNESKO za Makedonija, tie vekke ja realiziraat idejata shto ja promovirashe premierot Gruevski. Taa veli deka temata za inter-religiski dijalog e aktuelna ne samo kaj nas, tuku i vo ramkite na UNESKO i na Sovetot na Evropa. Organizatorite vekke gi definirale temite. Glavna kke bide Pridonesot na verata i kulturata kon mirot, zaemnata pochit i sozhivotot, a trite pottemi za koi kke se diskutira se - Nema vistinski mir meggu narodite bez vistinski mir meggu religiite, Religijata i obrazovanieto, nivnata uloga vo transformacijata na opshtestvoto i Pridonesot na zednichkite vrednosti na razlichnite kulturi i religii za idninata na choveshtvoto. (Dnevnik)

VICEPREMIEROT JANKULOSKI I MINISTEROT TASHKOVIKK VO POTRAGA PO INVESTICII
I Katar saka da otvori benzinski pumpi vo Makedonija
Katar e zainteresiran da uchestvuva vo AMBO-proektot, kako i za otvoranje benzinski i plin-pumpi i za vkluchuvanje vo biznisot so priroden gas vo Makedonija. Za ova vicepremierot na Katar i minister za energetika i industrija Al-Atijah, koj e i pretsedavach na Komitetot za odrzhliv razvoj na Obedinetite nacii, gi informiral vicepremierot ZHivko Jankuloski i ministerot za stranski investicii Gligor Tashkovikk, koi bea vo povekkednevna poseta na Katar. Makedonskite ministri, pak, ja istaknale povolnata biznis klima vo Makedonija, kako i uslovite shto se nudat za stranski investicii. Na sredbata stanalo zbor za intenziviranje na odnosite meggu Makedonija i Katar, a razgovarale i za mozhnosta za isprakkanje rabotnici od Makedonija na gradilishtata vo Katar, za trgovskata razmena na zemjodelsko-prehranbeni proizvodi, kako i za mozhnostite za sorabotka vo oblasta na zdravstvoto.

Italijanci sakaat da gradat hidrocentrali
Italijanskata kompanija Edison spa e zainteresirana da izgradi golemi hidrocentrali vo Makedonija, so vkupna mokknost od okolu 500 megavati, javi Makfaks. Pretsedatelot na Odborot na kompanijata Umberto Kuadrino, izjavi deka Edison spa gi ispolnila kriteriumite za uchestvo na tenderot za centralite. Toj dodade deka planiraat investicii i vo Grcija, Albanija i vo Turcija. "ÕEdison spaÕ e edna od sheste kompanii shto gi minaa pretkvalifikaciite za proektite za izgradba na HEC ÔCHebrenÕ i HEC ÔGalishteÕ na slivot na Crna Reka. Zainteresiranite naskoro kke bidat povikani da ja podignat tenderskata dokumentacija, po shto vo rok od tri meseci kke treba da go dadat odgovorot, a potoa Vladata kke potpishe dogovor so eden od niv" - soopshti portparolkata na Ministerstvoto za ekonomija, Marija Vesova.

I DODELIL NA FIRMA DRZHAVNA ZEMJA KAKO MINISTER, A SEGA JA BRANI KAKO ADVOKAT
Eksministerot Slavko Petrov go tuzhi Ministerstvoto za zemjodelstvo?!
Eksministerot za zemjodelstvo Slavko Petrov, kako advokat na firmata Dar trans, podnel tuzhba protiv Ministerstvoto za zemjodelstvo, shumarstvo i vodostopanstvo, kako i protiv 16 zemjodelci od seloto Mustafino, koi go poprechile vladenieto na firmata da obrabotuva 850 hektari, dodeleni tokmu od nego, vo vremeto koga toj bil prv chovek na ova Ministerstvo. "Slavko Petrov, kako minister, na 13 dekemvri 2004 godina potpishal dogovor za dolgorochen zakup za 850 hektari i 63 ari zemja vo atarot na seloto Mustafino, za koja kako zakupuvach se javila firmata 'Dar trans'. Meggutoa, novata vlada ovoj dogovor go ponishti so raskinuvanje, meggu drugoto, i poradi toa shto vo vremeto na potpishuvanje na dogovorot 'Dar trans' bila samo transportna firma, a nemala zemjodelska dejnost, shto beshe osnoven uslov za zakupuvanje", veli Nikola SHalev, pretsedatel na nezavisnite zemjodelski sindikati.
Sega Dar trans se zhali, a niven zastapnik e tokmu eksministerot Petrov! Toj kako zastapnik na tuzhitelot na 7 noemvri 2006 godina podnel tuzhba so predlog za itno izdavanje na vremena merka i za narusheno vladenie od Ministerstvoto za zemjodelstvo i od 16 zemjodelci od ova svetinikolsko selo. Spored SHalev, pak, Ministerstvoto za zemjodelstvo podnelo krivichna prijava protiv svojot bivsh minister za nezakonsko dodeluvanje na ovchepolskata zemja. (Vest)