|
|
|
|
Krasnikki pred
nashite porti, a nie?
 Chitam
ne dochituvam, gledam ne dogleduvam ili samo mi se
prichinuva, si mislev chitajkki ja vestta za
osloboditelnata presuda na "marshalot" od Kondovo - Agim
Krasnikki (vtor od desno na slikata) koj dva meseci go
drzheshe Kondovo pod opsada so kalashnikov vo racete.
Zamislete "nemale dovolno dokazi". Shto kke beshe
dovolno - da go granatira Skopje? Politichkite igri vo
Makedonija prodolzhuvaat, bez razlika koj e na vlast. Go
imavme Ali Ahmeti koj od planina sleze vo pratenichka
klupa, a vo taa nasoka najverojatno kke trgne i Agim.
Koga mozhe Ali, zoshto i toj da ne dobie pratenichki
apetiti, mozhebi i pogolemi, potpretsedatel na
Sobranieto, na primer, (sega-zasega, iako dokolku "puka"
i na pretsedatelskoto ne bi me iznenadilo). Site ovie
igri kke prodolzhat dodeka makedonskiot politichki blok
ne se razbudi od zimskiot son i ne prestane da gi gleda
samo sitnite lichni interesi, a ne interesot na
Makedonija i Makedonecot.
***
Reakciite na dijasporata kke bidat kako i sekogash
zhestoki, no se kke ostane na toa - laenje vo prazno. A,
taka kke bide do onoj moment dodeka ne pochneme da
deluvame zaednichki, da duvame vo edna shupelka, shto se
veli. Imaåme tolku mnogu organizacii (samo vo Avstralija)
shto nikoj ne im go znae brojot, no za zhal nemame telo
koe kke gi kordinira rabotite kako vo bazata (Avstralija),
taka i poshiroko (spojuvanje so Obedinetata makedonska
dijaspora, na primer). Na Makedoncite vo porobenite
delovi na Makedonija nashata pomosh im e potrebna
povekke od bilo koga. "Vrie" na site strani, a nie (sekoja
chest na odredeni individualci) gledame seir i site sili
sme gi vperile vo meggusebno "kopanje ochi". Za zhal,
toa go znaat i vrapchinjata na grankite i zatoa nikoj ne
ne zema seriozno. Kako tukashnite vlasti, taka i nashite
vo Republika Makedonija.
Neodamna na edna sredba so eden avstraliski minister,
taman da otvoram usta da go prasham do kade sme so
priznavanjeto na ustavnoto ime na Republika Makedonija,
so nasmevka bukvalno me preseche koga po pozdravuvanjeto
prvoto prashanje mu beshe: "Do kade ste so crkovniot
problem?"
Zaboraviv na imeto, pochna da mi se vrakka vo mislite
sekojdnevieto. Pochnav da se zaprashuvam sebesi - shto
da napravime da go nadmineme problemot koj e nadvisnat
nad nas. Povtorno li kke chekame nekoj drug da ne sedne
na masa i da preseche. Imame gorko iskustvo so tie "sednuvanja
na masa" od lugge od strana (mozhete da gi narechete
meggunaroden faktor). Ohrid ni e vo svezho sekkavanje,
iako i Jalta i Bukuresht, ne bea tolku odamna. Da
sobereme sili, da se pogledneme v ochi, da gi razgledame
razlikite, da gi nadmineme so bratska ljubov (vo nea
site se kolneme), ne so plukanje i pushtanje strojnici
po charshija kako "onie" se vakvi i takvi, a nie sme "vistinskite".
Nema vistinski i lazhni, vo momentov ima samo
rasparcheni Makedonci.
Vash,
Ljupcho Stankovski |
|
MAWA - MAVA PO MAKEDONSKOTO BITIE
Minatata godina, na 18-ti dekemvri,
Makedonsko-avstraliskata dobrotvorna asocijacija
(Macedonian-Australian Welfare Association - MAWA) go
promovira izdavanjeto na najnoviot Adresar od makedonskata
zaednica vo koj se opfateni makedonskite organizacii koi
deluvaat vo Sidnej, Volongong i njukastel, a istiot e
namenet da gi informira avstraliskite vladini i nevladini
institucii so strukturata na zaednicata. Izdavanjeto na
vakov adresar treba da se pozdravi, osobeno koga se izdava
povtorno po 10 godishna pauza.
Na ovoj sostanok se pokrenaa nekolku kluchni prashanja za
diskusija vo odnos na sodrzhinata na Adresarot, kako i za
rabotata na ovaa asocijacija koja zema drzhavna dotacija
za pomaganje na makedonskata zaednica. Prashanjata bea
primeni so golema ogorchenost, pa se do agresivnost od
Upravniot odbor na ovaa asocijacija.
Imeno, za shto stanuva zbor. Vo Adresarot na stranica 5 se
iznesuvaat kratki informacii, kako i kartata na Republika
Makedonija, no istoto e prestaveno kako za Makedonija. Za
ovoj propust zabelezhav deka jas i site svesni Makedonci
sme navredeni od nachinot na koj e prestavena Makedonija,
bidejkki ova e del od rasparchenata Makedonija. Odgovorot
beshe deka Òtoa e tvoe mislenje, a nie imame razlichno
mislenje po ova prashanjeÓ. Vakviot odgovor e ushte
ponavredliv, osobeno koga doagga od eden Upraven odbor vo
koj chlenuvaat lugge koi se zdobile so univerzitetsko (ne)obrazovanie
vo Republika Makedonija. So ova se doagga do zakluchok
deka samite gi otfrluvame - brisheme Makedoncite koi se
dojdeni vo Avstralija od porobenite delovi na Makedonija,
a shto e najlosho povtorno ja delime Makedonija koga ja
prestavuvame so Republika Makedonija.
Za Makedonija, nie ne treba da imame dilema: dali postoela
ili postoi, koja e etnichkata i politichkata karta na
Makedonija i Republika Makedonija. Fakt e deka postoime.
Imame dovolno sosedi koi se ushte ja delat i posakuvaat,
no nie kako Makedonci ne treba da go delime nivniot stav.
Dokolku nie ne znaeme koi sme i od kade doaggame, togash
nema potreba da barame nekakvo ÒodobrenieÒ za nasheto
postoenje od nashite sosedi ili od Avstralija.
Od vakviot nesovesen odnos imaat korist samo onie koi ne
negiraat i koi sakaat na sekoj nachin da ja iskoristat
nashata neukost i ÒlesnostÓ. Treba da bideme svesni deka
vakvite navredlivi i nesovesni propusti i greshki se
prezemaat od drzhavnite avstraliski ustanovi kako fakti i
pogreshno se prenesuvaat vo nivnite sredini. A posledicite
od seto ova se golemi za nasheto makedonsko bitie.
Ova ne e edinstveniot nesovesen propust shto MAWA go ima
napraveno. Za primer kke zemam ushte neshto. Pred dve
godini, istata asocijacija izdade dokument za potrebite na
makedonskata zaednica, a istiot beshe namenet za
Ministerstvoto za imigracija.
Vo ovoj dokument postojano makedonskata zaednica se
prikazhuva kako zaednica shto doagga od FYROM. Ona shto
Grcite go plasiraat vo svetot povekketo od avstraliskite
vladini tela go imaat prifateno, no najshtetnoto e toa
shto edna nasha makedonska organizacija istoto go ima
prifateno, im pomaga i im sluzhi na Grcite vo nivnata
razdorna diskriminatorska politika sprema Makedoncite.
Da potsetam, MAWA od imeto na makedonskata zaednica zema
dotacija za sproveduvanje na programi za pomosh na
socijalno izoliranite i zagrozenite Makedonci vo Sidnej.
Taa se promovira deka e vodechka organizacija koja gi
shtiti pravata na Makedoncite, a vrz toj osnov gi zema tie
sredstva.
Kakov apsurd!
Dushan Ristevski, sociolog i opshtestvenik |
|
TRIBINI NA PRATENIKOT
PETAR BRIN ZA MAKEDONSKATA ZAEDNICA
Po povod pretstojnite izbori, pratenikot na Partijata za
chovechki prava vo Gorniot dom na parlamentot na Nov
Juzhen Vels, Petar BRIN, kke odrzhi nekolku otvoreni
tribini za makedonskata zednica vo Nov Juzhen Vels.
Zasega se zakazhana tribini za:
- 21 fevruari 2007, sreda, 19 chasot, vo kulturniot
centar Ilinden vo Rokdejl, do crkvata Sv. Petka;
- 24 fevruari 2007, sabota, 17 chasot, vo Makedonskata
sala do crkvata Sv. Bogorodica vo njukastel;
- 3 mart 2007, sabota, 18 chasot, vo Makedonskiot
kulturen centar vo Kvinbijan;
- 9 mart 2007, petok, 19 chasot, vo salata na
Makedonskata pravoslavna opshtina od Volongong.
Na tribinite kke bidat prezentirani zalozhbite na
Partijata za chovechki prava, so posebno vnimanie na
aktivnostite za zashtita na chovechkite prava na
Makedoncite vo Avstralija i vo delovite na Makedonija
pod Grcija, Bugarija i Albanija, kako i lobiranjeto za
priznavanje na Republika Makedonija pod ustavnoto ime.
Pratenikot Brin kke gi iznese i svoite stavovi za
pritvorot i obvinenieto protiv poraneshniot minister za
vnatreshni raboti na R. Makedonija, ljube BOShKOSKI, od
strana na Hashkiot tribunal.
Prisutnite kke imaat prilika da postavuvaat prashanja i
da dadat svoi mislenja i predlozi za rabotata na
Partijata za chovechki prava. Site zainteresirani se
dobrodojdeni.
Za povekke informacii: Igor ALEKSANDROV,
tel. br. 0419 608 080. |
|
SKANDAL NA PROCESOT ZA
TERORIZAM ZA "SHERIFOT OD KONDOVO"
Osloboditelna presuda za Krasnikki?!
Kondovecot Agim Krasnikki i negovite osummina drugari,
na koi im se sudeshe za krivichno delo podgotvuvanje
terorizam, dobija osloboditelni presudi?! Presudata ja
izreche sudijkata Snezhana Bajlozova, a spored advokatot
Vlado Peshlikovski, vo obrazlozhenieto bilo kazhano deka
deloto za koe im se sudeshe ne e krivichno delo. "Dokazite
na Obvinitelstvoto bea sprotivni na Zakonot za krivichna
postapka bidejkki materijali napraveni od profesionalni
novinari ne mozhat da bidat dokaz vo krivichna postapka",
reche Peshlikovski. Toj izjavi deka site obvineti bile
uredno pokaneti i oti protiv Krasnikki nemalo poternica.
"Na 20 septemvri na televizija bea videni Agim Krasnikki,
Zudi Ramadani, Fadilj Tochi, Daim Fazliev, Besim
Krasnikki, Seat Ramadani i Afrim Ferati kako chestitaat
na izborot za poglavar na Islamskata verska zaednica,
shto znachi deka se vo Makedonija. Bidejkki ne doaggaat
na sudenje, Sudot im odreduva merka pritvor od 30 dena",
vaka zapisha vo zapisnik na sudenjeto odrzhano lani na
21 septemvri, sudijkata Bajlozova. Potoa beshe
raspishana poternica.
Doznavame deka do MVR stignalo izvestuvanje od Sudot
deka se povlekuva poternicata za Krasnikki, no za
predmetot vo koj beshe osuden na zatvorska kazna za
kidnapiranje. Potoa stignala naredba do Zavodot za
rehabilitacija kade shto e smesten eden od obvinetite
koj e vo pritvor, toj da se sprovede vo sud. Nadlezhnite
od Istrazhniot zatvor voopshto ne bile informirani i
otprvin se protivele pritvorenikot Fatmir ljuri da se
vodi na sud. No, po urgencija na visok policiski
funkcioner od DPA, obvinetiot so vozilo na brza pomosh
beshe donesen vo Sudot. Inaku, ljuri, se ushte se lekuva
od povredite od minatogodishnata policiska akcija vo
Kondovo, koga policajcite pukaa vo nego vo samoodbrana.
Od zatvorot Idrizovo" beshe donesen obvinetiot Sokol
Gega. Sudenjeto traeshe chetiri chasa. Novinarite shto
bea pred sudnicata ne mozhea da vlezat i da go sledat
sudenjeto, a za toa ne dobija obrazlozhenie.
Spored obvinenieto, na 2 april 2005 godina Agim
Krasnikki, zaedno so ostanatite obvineti iskopale rovovi
vo mesnosta Borovi kaj skopskoto selo Kondovo. Tie
oblecheni vo uniformi na UChK izveduvale voeni vezhbi.
Bile vooruzheni so lesno oruzhje. Od rovovite snimale
delovi na Skopje. Seto toa go snimala novinarkata od
Albanija Rajmonda Malechka, koja beshe dva pati osudena
za podgotvuvanje terorizam na petgodishna zatvorska
kazna. No, Apelacioniot sud, poradi dobriot odnos meggu
Makedonija i Albanija, i ja namali kaznata na edna
godina. Krasnikki pred Sudot kazha deka se vo
obvinenieto e vistina, no deka nastanot se sluchil edna
godina porano. Toj prizna deka ima uniforma na UChK koja
si ja chuva doma. (Vest) |
|
Sherifot si zamina
nasmean
Albanskata novinarka Rejmonda Malechka i nejziniot tatko
za snimkite bea osudeni na edna godina zatvor. A
Krasnikki vo 2004-ta, beshe vodach na vooruzheni grupi i
Kondovo go drzheshe pod opsada. Advokatot Peshlikovski
negira deka nenadejnoto pojavuvanje na Krasnikki vo
sudot i osloboditelnata presuda se del od politichki
dogovor. Krasnikki si zamina nasmean od sudot. Na
pochetokot od godinava beshe osuden na godina i polovina
zatvor za kidnapiranje. Se ushte ne e pravosilna ovaa
presuda. |
|
Osloboditelnata presuda
za Krasnikki e nelogichna
Somnitelna, kontradiktorna, do nelogichna... Ova se
najchestite komentari na pravnite eksperti po
osloboditelnata presuda za Agim Krasnikki i za negovata
druzhina. Padna obvinenieto deka podgotvuvale terorizam.
Ekspertite ne komentiraat javno bez da ja prochitaat
presudata. Za TV A1 velat deka e nelogichno toa shto
albanskite drzhavjani Bujar i Rejmonda Malechka odlezhaa
edna godina zatvor za snimkite koi shto gi napravija so
druzhinata na Krasnikki, a toj - e osloboden?! Gi
snimija nad Kondovo kako demonstriraat pukanje od
avtomatsko oruzhje i top i se zakanuvaat so
teroristichki akcii. Ako osloboditelnata presuda za
kondovecot stane i pravosilna, tatkoto i kkerkata
Malechka lesno mozhe da ja tuzhat Makedonija za vremeto
minato vo zatvor. Sega tokmu snimeniot materijal ne bil
dovolen dokaz za podgotvuvanjeto terorizam.
Dali stanuva zbor za politichki dogovor meggu
koalicionite partneri? Policijata ne mozheshe da go
uapsi Krasnikki i da go donese na sudenje, iako imashe
poternica po nego. Duri predizvika i kriza vo vladinata
koalicija, koja negirashe deka kondovecot kako edinka
mozhe da predizvika takvo neshto. Vo sudot se pojavi, za
mnogumina nenadejno, so site obvineti. Istiot den beshe
soopshtena i presudata. Javnoto obvinitelstvo najavuva
zhalba pred Apelacija. Krasnikki zamina nasmean od sudot,
podocna viden na kafe so Menduh Tachi vo centarot na
Skopje. (TV A1) |
|
Gruevski: "Jas sum
iznenaden, da ne recham Ð shokiran!"
Na prashanje dali imalo politichki pritisok za
osloboduvanje na Agim Krasnikki, premierot Nikola
Gruevski vo nedelata odgovori: "Takov pritisok nemalo,
nitu pak, dogovor, meggutoa moram da kazham deka jas sum
najblago kazhano prilichno iznenaden od ona shto se
sluchi vo sudot, da ne recham shokiran, no jas ne smeam,
osobeno od ovaa pozicija, da gi komentiram sudskite
odluki. Ima i drugi sudski instanci, ima i drugi tela
shto gi kontroliraat sudovite", reche Gruevski. Toj
izjavi deka smeta oti nema da se sluchi Krasnikki, koj
ima pratenichki mandat, da vleze vo Parlamentot
No, kako kke go razubeduva svojot koalicionen partner
Menduh Tachi od DPA? Vo petokot, po osloboditelnata
presuda, Krasnikki sedna na kafe vo kafuleto Trend, ne
so koj bilo, tuku tokmu so negoviot potpretsedatel Tachi.
Pred Krasnikki, sporen beshe i mandatot na Daut Redzepi
Leka od DPA. No, i toj zavrshi vo pratenichka fotelja. |
|
NOV PLEN NA MAKEDONSKATA
POLICIJA I CARINA
Zapleneti 33 kilogrami heroin, vredni 400.000 evra!
 Trieset
i tri kilogrami heroin, so poteklo od Turcija, se
zapleneti vo koordinirana akcija na Carinata i
policijata na granichniot premin Deve Bair. Vo akcijata
e uapsen Atnan Abedin (28) od Skopje, a policijata
zasileno traga po glavniot organizator na pratkata
Abdula Ibishi (34), koj e vo begstvo. Zaplenetata droga,
vredna okolu 40.000 evra, e predadena na Upravata za
kriminalistichka tehnika na MVR, za da se utvrdi
kvalitetot na istata. Del od nea bil namenet za zemjite
na EU, a del trebalo da bide distribuiran na
makedonskiot narko-pazar.
Heroinot bil skrien vo kamionot koj doaggal od Turcija,
poln so razna stoka, i trebalo da bide rastovaren vo
magacin pokraj patot Butel - Radishani.
Heroinot bil skrien vo najlonski kkesinja meggu kutii so
shtekeri. Po otkrivanje na pratkata, carinicite pobarale
asistencija od policijata. Privedeni bile vozachot na
kamionot i narachatelot na stokata vo kamionot. Bilo
utvrdeno deka tie ne se involvirani vo sluchajot. Abedin
pred tri dena bil vo Turcija kade shto go nabavil
heroinot od nepoznato lice. Go odnel vo magacin kade
shto se tovarela stokata vo kamionot. Vo kutii polni so
shtekeri gi stavile paketchinjata, bez znaenje na
sopstvenikot na magacinot i na vozachot. Potoa, Abedin
povtorno se vratil nazad. Toj nekolkupati kontaktiral so
vozachot na kamionot za da doznae do kade e stokata. Mu
bilo javeno da dojde na granica bidejkki kamionot so
stokata e pristignat. Ne znaejkki deka se raboti za
policiska stapica, toj popladneto dopatuval na Deve
Bair, po shto bil uapsen.
Nekolku chasa podocna usledila policiska intervencija i
vo domot na Ibishi vo skopskata naselba Singelikk. No
tamu specijalcite ne go pronashle, bidejkki prethodno
nekoj, najverojatno, go izvestil deka drogata e vo
racete na policijata. Policijata dva meseca go sledela
Ibishi. Znaela deka toj e diler i deka ima namera da
nabavi nova pratka so heroin. Sledeni bile negovite
kontakti i so Abedin, negov podalechen rodnina kogo go
angazhiral da go nabavi heroinot i da go prenese vo
Makedonija. (Vest)
Slika: Droga na Deve bair |
|
|
|
|
|
|
MAKEDONSKI NARODNI PRIKAZNI |
|
Prva Strana
| 2.6 MB
Vtora Strana
| 2.3 MB |
|
|
|
|
| |
|
New Page 3
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Pisma do Urednikot
Letter to the Editor |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
