Hrana za bistar um
Vashiot mozok ima prefinet vkus
So pravilna ishrana i uporno vezhbanje mozhete da gi popravite svoite umni i fizichki sposobnosti i da stanete sosema pristoen matematichar ili gimnastichar. Nikoj tochno ne znae shto e umot. No zatoa sosema sigurno se znae deka toj e rezultat na biohemiski procesi koi se sluchuvaat vo kletkite na nashiot mozok. Za da se odvivat tie procesi potrebni se niza raboti: od kolichina energija i kislorod do minimalni dozi na hrom bez koj ne se mozhe.
Za da mozhe ovaa ,,fabrikaÓ da funkcionira so poln kapacitet, ne smeete da go preskoknuvate pojadokot, bidejkki toj vi obezbeduva energija. Vo sprotivno, mozochnite kletki stapuvaat vo shtrajk i gi ispolnuvaat samo osnovnite obvrski, no nishto povekke od toa, predupreduvaat struchnjacite.
Ako mnogu rabotite...
Ako znaete deka kke treba mnogu da rabotite, vnimavajte da go vnesete sekoj obrok. Jadete najmalku chetiri pati dnevno. Sekogash vo sebe imajte kesichka solenki ili slatko od zhitarki za da ja povratite izgubenata energija.
Kako izvor na energija chovekot mozhe da ja koristi praktichno sekoja organska hrana. Meggutoa, kletkite na mozokot kako svoja hrana ja priznavaat iskluchivo glikozata koja se naogga vo jaglehidratite. Zatoa skarata go ostava mozokot gladen. Sepak, ako zheludnikot e poln, mozokot mozhe da gi aktivira rezervnite biohemiski reakcii, koi sochnoto meso i vkusnite masti gi pretvora vo glikoza. No, samo kolku da ne zaboravite deka kade ste gi stavile kluchevite ili deka imate vazhen sostanok.
Suvo ovoshje vo fiokata
Za maksimalno dejstvo potrebni se jaglehidrati. Zatoa vo fiokata na rabotnoto mesto sekogash imajte kkesichka suvo ovoshje. Toa na mozokot za mnogu kratko vreme kke mu ja obezbedi potrebnata glikoza.
Za dolgite napori
Postojat povekke vida jaglehidrati: prosti i shtetni - shekker, bonboni, pechiva, chokolada itn.; slozheni i korisni - snegulki, crn leb, pchenka, zelenchuk i meshunki. Koga kke stignat vo nashiot zheludnik, slozhenite ne se razlozhuvaat vo glikoza vednash, tuku toa go pravat postepeno i taka kontinuirano gi hranat kletkite. Zatoa koga sledniot pat kke mora da izedete neshto nabrzina toa neka bide 'rzhana kifla ili banani. I testeninata e odlichna, a i muslite isto taka.
Za bistar um
Ako sakate da imate bistar um, hranete se raznovidno. Nemojte da se hranite so istite produkti na koi ste naviknale. Dodadete i' na svojata ishrana neshto novo. Ako chesto gi preskoknuvate obrocite, zadolzhitelno zemajte vitaminski preparati. Potoa, pochesto jadete riba. Taa sodrzhi sostojki koi ja aktiviraat rabotata na mozokot, kako i jodot - chij nedostatok doveduva do opagganje na umstvenite sposobnosti.

PONEKOGASH E...
Vreme za odmor
Rechisi sekojdnevno se chuvstvuvate iscrpeno i fustrirano. Se' pochesto se zhalite na glavobolka i stomachni problemi. Ednostavno ne ste vo sostojba da se koncentrirate na rabotata i da ja izvrshuvate so polna parea. Neophoden vi e podolg odmor. Struchnjacite tvrdat deka ovaa iscrpenost ne se javuva preku nokk i deka postojat signali koi ja najavuvaat. Istaknuvaat deka signalite ne treba da se zanemaruvaat bidejkki posledicite mozhat da bidat mnogu seriozni
1. Ste se zaprashale li zoshto vo posledno vreme site se tolku vnimatelni kon vas i se trudat da ne ve voznemiruvaat.
Shtom zabelezhite vakva promena vo odnesuvanjeto na svoite dolgogodishni kolegi, znajte deka vie ste toj koj se promenil: napnati ste, nervozni, a ponekogash i agresivni.
2. Na rabota doaggate se podocna, a si odite se porano. Nekogash doaggavte prvi na rabotnoto mesto polni so idei i planovi, a sega nautro edvaj se budite. Zaminuvanjeto na rabotnoto mesto vekke voopshto ne ve vozbuduva i nekade na polovinata od rabotnoto vreme pochnuvate da gledate na chasovnikot i da gi broite minutite do krajot na rabotnoto vreme.
3. Namesto entuzijazam, chuvstvuvate potpolna apatija. Imate vpechatok deka vekke nishto, pa duri ni pofalbite, nitu zgolemuvanjeto na platata ne mozhat da ve motiviraat. Se pomalku se trudite, svoite rabotni obvrski samo gi odrabotuvate i ne barate novi profesionalni predizvici.
4. Prestanavte da se druzhite so kolegite. Nekogash so zadovolstvo so kolegite odevte na chashka muabet po rabotnoto vreme i sekogash prisustvuvate na site proslavi vo kompanijata. Meggutoa, sega nemate zhelba nitu da se druzhite so niv.
5. Se chuvstvuvate bolni.
Postojano ste iscrpeni, sekojdnevno vo boli glava, muskulite vi se napnatite i patite od nesonica. Seto ova se seriozni fizichki pokazateli deka ste pod stres i deka e krajno vreme da gi prezemete slednite chekori:
- Da nauchite da kazhete ne
- Povtorno da gi preispitate celite koi sami sebe si gi odredivte
- Da go zabavite tempoto kako na rabota, taka i doma
- Shto povekke da odmorate i da se hranite zdravo.

MIRISEN PODAROK
Zavodlivata sila na parfemite
Parfemite se chest podarok. Ni pripadnicite na posilniot pol ne mozhat da im odoleat, oti na vreme ja imaat sfateno mokkta na zaveduvanje koja lezhi vo nekolku kapki ubav miris.
Istorija na parfemite
Vo mnogu kulturi parfemite se povrzani so senzualnata i romantichnata strana na zhivotot, a tochnata formula za nivno sozdavanje bila strogo chuvana tajna. Samiot zbor doagga od latinskiot izraz 'per fume', shto bi znachelo 'niz chad'. Prvite parfimerii postoele ushte vo stariot Egipet, a za nivniot razvoj pridonele starite Rimjani i Arapi.
Znaenjeto za parfemite vo Evropa stignalo vo 14 vek, blagodarenie na islamskoto vlijanie i znaenje, a go koristele iskluchivo pripadnicite na kralskite semejstva i bogatashite. Vo 18 vek pochnuvaat da se odgleduvaat bilki samo za ovaa namena, i toa na podrachjeto na francuskata pokraina Provansa, vo blizina na gradot Gras.
Mirisni noti na parfemot
Sekoj parfem se sostoi od tri noti koi sozdavaat eden edinstven, mirisen akord, a sekoja nota se razviva vo tekot na odreden vremenski period.
Gornite noti ja sozdavaat prvata impresija za parfemot i se mnogu vazhni bidejkki od niv zavisi samata prodazhba na parfemot. Zatoa prvite noti povekketo se svezhi, ostri i nametlivi. Sostojkite vo niv brzo izvetruvaat, a najchesto se koristat citrusnite noti i ggumbir.
Srednite noti se javuvaat shtom izvetreat gornite noti i tie se srceto na parfemot i chesto ja maskiraat neprijatnata nota na bazata. Zatoa srednata nota e mnogu poprijatna i zaokruzhena. Mirisite od ovoj del se javuvaat vo prosek od dve minuti do eden chas po nanesuvanjeto na parfemot, a za niv najchesto se koristat mirisi na lavanda i rozi.
Noti na bazata vo kombinacija so srednite noti ja pravat glavnata tema na parfemot, a dlabochinata i postojanosta ja nosat tokmu tie. Zatoa nejzinite sostojki se vo pogolemiot broj zacvrstuvachi koi na edno mesto ja drzhat silata na polesniot goren del i srednite noti. Sostojkite na ovoj del zatoa se obichno bogati i dlaboki i pochnuvaat da se chuvstvuvaat duri po polovina chas od nanesuvanjeto. Najchesto se koristat moshus i vetiver kako noti na bazata.
Denes mirisnata industrija tolku napreduvala, pa se koristat razni esencii koi doneodamna bile nezamislivi, a osobeno popularni denes se ovoshnite noti. Osven toa se koristat i lisja, koreni, semki, pa duri i mirisi od zhivotinsko poteklo kako i sintetichki sozdavanite mirisi.

So pomosh na matichnite kletki do pogolemi gradi
Japonskite nauchnici neodamna otkrile deka so vbrizguvanje na masnotii vo stomakot ili grbot, zbogateni so matichnite kletki, vo predelot na gradite mozhat da predizvikaat nivno zgolemuvanje.
So ovaa postapka postepeno bi mozhelo da se otstranat od upotreba silikonskite gradi, koi mozhat da predizvikaat razlichni zdravstveni problemi.
Nauchnicite tvrdat deka so pomosh na ovoj metod mozhe da se dobie priroden izgled na gradite, no sepak nekoi od britanskite nauchnici vo ova novo otkritie gledaat golem rizik.
Tie predupreduvaat na potencijalnite komplikacii koi mozhe da se pojavat pri eden vakov nachin na zgolemuvanje na gradite.
Doktor Kotaro Joshimur, hirurg na Univerzitetot vo Tokio, izjavil deka do sega ovoj metod na zgolemuvanje na gradite bil primenet na 40 pacienti.
Joshimur i negovite kolegi, izjavile deka so primenata na ovoj metod ne zabelezhale nikakvi komplikacii kaj svoite pacienti.
Vo tekot na operacijata nauchnicite najnapred vadat masno tkivo od grbot i podrachjeto na stomakot, a potoa go zbogatuvaat so matichnite kletki koi se vo sostojba da proizveduvaat novi masni kletki.
Doktor Joshimur rekol deka e moshne vazhno da se kombiniraat matichnite kletki so zdravo masno tkivo.
Gradite izgledaat mnogu prirodno i ne se tvrdi, kako koga se koristat silikoni, kako shto e objaveno na oficijalnata veb stranica na klinikata Cellport Clinic zokohama, edinstvenoto mesto kade shto se izveduva ovaa operacija vo momentov.

I nepushachite stradaat
Stapkata na belodroben kancer meggu lica shto nikogash ne pushele e pogolema odoshto prethodno se mislelo. Meggu nikogash-pushachite, zhenskata populacija pochesto zaboluva od ovaa bolest.
Sepak, od istata nauchna kujna doagga i informacijata deka stapkata na rak na beli drobovi kaj pushachi e 30 pati pogolema otkolku kaj nepushachi.
Stenford Univerzitetot i Centarot za Rak na Severna Kalifornija sledele incidentnost na rak na beli drobovi kaj milion lugge na vozrast 40-79 godini.
Osum procenti od mazhite i 20 procenti od zhenite so pozitivna dijagnoza, nikogash ne pushele.
Se naglasuva i deka studijata ne e prilagoduvana za istrazhuvanje na posledici od pasivno pushenje.
ãBelodrobniot rak kaj nepushachi e seÕ poznachaen problem, ako nishto drugo, zatoa shto populacijata na nikogash-pushachi e vo porastÓ, zakluchuva eden od ko-avtorite na studijata.
Belodrobniot rak e edna od najagresivnite formi na ovaa bolest, a bidejkki chesto e dijagnosticiran duri vo poodminata faza, mozhe da bide mnogu tezhok za lekuvanje.

Mozokot gi otkriva vashite tajni
Dokolku imate nekoi ãtajniÓ ne bidete sigurni deka tie nema da bidat otkrieni, bidejkki tim vodechki svetski nevrolozi pronajde nachin spored koj, preku mozokot mozhat da se otkrijat planovite na luggeto, objavija britanskite i cheshkite mediumi.
Toa nauchno otkritie predizvika i vazhni etichki prashanja vo vrska so toa za shto tehnologijata na ãchitanjetoÓ na mozokot mozhe da se upotrebi vo idnina i dali e mozhno da se upotrebi i vo kriminalistikata, pishuva vesnikot ãGardijanÓ. Nauchnicite si go postavuvaat prashanjeto dali luggeto vo idnina mozhat da bidat kaznuvani za zlostorstva koi planiraat da gi napravat.
Koristejkki skener so golema rezolucija, istrazhuvachite od germanskiot Institut ãMaks PlankÓ vo sorabotka so kolegite od Oksfordskiot Univerzitet i Londonskiot univerzitetski koledz, uspeaja vo mozokot da voochat aktivnost ushte pred nabljuduvaniot chovek svesno da odluchi neshto da napravi.
Chitanjeto misli vo stilot na nauchna fantastika se ushte ne postoi, no e napravena natamoshna izmena vo zapoznavanjeto na funkcijata na chovechkiot mozokot, izjavi Rudolf Cherni od Nevroloshkata klinika vo bolnicata ãMotolaÓ vo Praga.

Istrazhuvanje
Mobilnite telefoni predizvikuvaat tumor
Nauchnite istrazhuvanja pokazhaa deka najpogodeni se luggeto, koi najmalku deset godini redovno ili osobeno intezivno koristele mobilen telefon

Otkako se pojavi mobilniot telefon kako bezzhichno sredstvo za telefoniranje kaj nauchnicite i lakarite postoeshe somnezhot deka takviot vid telefoniranje mozhe da bide opasen po zdravjeto na luggeto. Godini potoa bea praveni studii koi pokazhaa deka toa navistina mozhe da bide taka, no cvrsti nauchni fakti nemashe. Edna nova finska studija odnovo ja razgore debatata za shtetnoto dejstvo na mobilnite telefoni. Pri dolgogodishno koristenje na mobilni telefoni raste rizikot da dobiete rak na mozokot, glasi zakluchokot na finskata studija. Nauchnite istrazhuvanja pokazhaa deka najpogodeni se luggeto, koi najmalku deset godini redovno ili osobeno intenzivno koristele mobilen telefon.
Kaj ovie lugge rizikot da dobijat tumor vo mozokot e 39 procenti
Vaka stoi vo studijata napravena od finski, shvedski, danski, norveshki i britanski nauchnici objavena vo onlajn izdanieto ãInterneshnl dzurnal of Kenserã .
Timot pod vodstvo na Ana Lakola od finskata komisija za zashtita od zrachenje otkrile deka tumorot se javuva na onaa strana na glavata kade pacientot najmnogu go drzhel mobilniot telefon dodeka zboruval.
Vo septemvri minatata godina shvedskiot nauchnik Lenart Hardel od univerzitetskata klinika Erebro dojde do soznanija za ushte pogolem rizik. Spored nego, kaj inie koi koristele mobilen telefon so najnova tehnologija podolgo od 2000 chasovi rizikot da zabolat od rak na mozokot se zgolemuva za 3,7 pati.
Golem broj nauchnici vakvite rezultati gi smetaat za razumni
Spored niv logichno e deka bioloshkite efekti mozhat da se vidat samo po desetgodishna upotreba, bidejkki na tumorite im e potrebno dolgo vreme dodeka da se razvijat.
Meggu nauchnicite meggutoa ne postoi opshta priznata teorija na koj nachin absorbiranite zrachenja od telefonot shto se sobiraat vo teloto mozhat da gi napadnat drugite organi. Meggutoa i dvete novi studii barem apsolviraa mnogu vazhen statistichki test koj glasi: Verojatnosta deka rezultatite baziraat na sluchajnost i deka mobilnite telefoni ne se shtetni po zdravjeto na luggeto vo dvete studii e pomala od pet procenti.

KOMPIRI SO DZIGER
Kilogram kompiri,
250 teleshki ili juneshki drob,
glavica kromid,
crn piper,
edno jajce,
mleko, mast, sol.

Izlupete gi kompirite, izmijte gi, obarete gi i vnimavajte da ne se prevarat. Izvadete gi, isechete gi na polovina i so lazhichka izdlabete gi. Izvadenata sredina izgmechete ja so vilushka ili propasirajte ja. Drobot izmijte go i somlete go na mashina za meso. Kromidot isechkajte go sitno i isprzhete go, dodajte go meleniot drob i isitnetiot kompir proprzhete go malku a potoa stavete crn piper, sol i stavete go jajceto. Se ubavo izmeshajte i polnete gi vdlabnatinite na kompirite, naredete gi vo podmachkana tava, nalejte go so mleko i taka kompirite kke bidat obleani i poprskajte gi so rastopena mast. Pechete gi vo rerna se dodeka da se vcrvat.

SVINSKO PECHENO SO ZELKA
1 kgr. svinska pleshka bez
koska, sol, crn piper,
1 lazhica senf maslo, temjan,
1 kgr. zelka,
3/8 l. supa od kocka,
polovina lazhiche kim,
2 glavici kromid,
1 jabolko, 1/8 l. belo vino.

Vo mesoto stavete sol, crn piper, temjan i senf. Masloto zagrejte go vo sad za pechenje, spushtete go mesoto i stavete go vo prethodno zagreana rerna na sredna temperatura da se peche eden chas. Odvreme navreme mesoto prelijte go so topla voda. Ischistete ja zelkata i isechete ja na parchinja. Rasporedete ja okolu mesoto. Nalijte ja so supata i zachinete ja so sol, crn piper i kim. Iseckaniot kromid i izlupenata i izrendana jabolka izmeshajte ja so zelkata. Nalejte go vinoto, poklopete so aluminiumska folija i se zaedno pechete ushte 45 minuti.