(Aleksandar Donski) - * Postojat i drugi zborovi od jazikot na antichkite Makedonci, koi se slichni so deneshnite makedonski zborovi.
* Antichkite Makedonci imenkata glava ja vikale gavalan, a za granka go koristele zborot garkan.
Prodolzhuvame so prezentiranje originalni zborovi od jazikot na antichkite Makedonci.
VEDU. Grchkiot arheolog Aliki Stujanaki vo periodichno spisanie ÒEdesaika hronikaÓ (Voden, maj-avgust, 1972) pishuva deka makedonskiot grad Voden, shto Grcite go vikaat Edessa, otprvin bil brigiski grad i deka staroto ime na ovoj grad bilo Vedu, shto znachelo izobilstvo so voda. Kliment Aleksandriski pishuva deka Makedoncite i Frigijcite ja pochituvale vodata i, voopshto, izvorite i rekite. Toa svoe bozhestvo tie go narekuvale Vedu (Ggorggi Pop-Atanasov: ÒBiblijata za Makedonija i MakedonciteÓ, Menora, Skopje, 1999, str, 57). Slichnosta na imeto Vedu so deneshnoto makedonsko ime na ovoj grad, koe glasi Voden e povekke od ochigledna. D-r Nade Proeva (cit. delo, str. 165 i 166) posochuva tekstovi od originalni antichko-makedonski molitvi, od koi se gleda deka imenkata vedu ima makedonsko-brigisko poteklo. Slichnosta na imenkata vedu so deneshniot makedonski zbor vodi (izobilstvo od voda), ne samo shto e ochigledna, tuku i znachenjeto na ovie zborovi e potpolno identichno. Sekako deka i ovoj zbor go ima i vo drugite slovenski jazici. Vo grchkite dijalekti se koristele nekolku izrazi za voda, no nitu eden od niv ne bil slichen na zborot vedu (spored rechnikot na Lidel i Skot).
BERENIKE. Ova vsushnost e poznatoto antichko makedonsko zhensko ime BERENIKA. Bidejkki etimologijata na ova ime e poznata, kke napravime osvrt kon zborovite shto go sochinuvaat istoto.
Ova ime e slozhenka, koja e sostavena od dva zbora: BERE i NIKE. Vo golemiot etimoloshki rechnik na Daglas Harper, chitame deka ova ime bilo makedonsko, a negovata etimologija bila Òtaa shto sobira, donesuva pobediÓ (Douglas Harper: ÒOnline Etymology DictioaryÓ, 2001, naslov ÒBere-niceÓ). Ochigledno e deka prviot zbor od ovaa slozhenka (zborot BERE), spored svoeto znachenje i izgovor, celosno se poklopuva so deneshniot makedonski glagol BERE (sobira). Vo prodolzhenie kke vidime deka i vo frigiskiot jazik (koj vo mnogu bil slichen so antichko-makedonskiot) postoel glagolot BERET so istoto znachenje (sobira, zema). Poradi seto ova smetame deka ovoj antichko-makedonski i frigiski glagol e sodrzhan i vo prethodno navedenata imenka ÒABERTEÓ (ranec, ona shto sobira, t.e. BERE predmeti).
I dodeka sostojbata so prviot zbor od slozhenkata BERENIKA e jasna, da napravime osvrt i kon vtoriot zbor NIKE. Nekoj mozhebi vednash kke zabelezhi deka toa e Ògrchki zborÓ, shto znachi pobeda, pa ottamu i ova ime e ÒgrchkoÓ ili barem Òmakedonsko-grchkoÓ. No, dali navistina e taka? Kako prvo, zborot NIK(E) e prilichno zastapen i vo sovremeniot makedonski jazik, no ne kako posebna imenka, tuku kako sufiks, koj smetame deka (vo golem broj sluchai) go ima istoto znachenje kako i grchkata imenka. Na primer, imenkata rabotnik, pretstavuva slozhenka sostavena od imenkata RABOTA i sufiksot NIK (proizlezen od imenkata NIKE, t.e. pobeda, vladenie). Ottamu, etimologijata na imenkata rabotNIK e Òtoj shto vladee so rabotataÓ. Etimo-logijata na imenkata volshebNIK e Òtoj shto vladee so volshebstvotoÓ. Na vakov nachin etimoloshki mozhat da se objasnat i drugi imenki: cariNIK (toj shto vladee so rabotata na carinata), konjaNIK (toj shto vladee, t.e. java konj) i drugi.
Sufiksot NIK se koristi i za druga namena, kade isto taka ima slichno etimoloshko znachenje: svinjarNIK (mesto kade dominiraat svinjite), ribarNIK (mesto kade dominiraat ribite) i sl.
Otkako go objasnivme znachenjeto na sufiksot NIK, nekoj mozhebi povtorno kke zabelezhi deka toa, sepak, po poteklo e grchki sufiks, koj nie Makedoncite sme go prifatile od grchkata imenka nike.
No, ni vakvata zabeleshka nema da bide na mesto. Imeno, poznato e deka imenki vo koi e sodrzhan ovoj sufiks (so identichno znachenje kako vo makedonskiot jazik) se srekkavaat i vo drugi slovenski jazici. Vo hrvatskiot (djelatNIK, privredNIK), vo srpskiot (ratNIK), vo ruskiot i drugi. Pa kako mozhele pripadnicite na ovie dalechi narodi da go ÒprimaatÓ ovoj sufiks od Grcite i da go vkorenat vo svojot sekojdneven govor, koga se znae deka tie vo minatoto nemale apsolutno nikakvi pomasovni kontakti so Grcite? Poznato e deka zborovi vzaemno se prifakkale i se prifakkaat od eden vo drug jazik, no toa e samo kaj narodite koi granichat pomeggu sebe. Ottamu, izleguva deka ovoj zbor Grcite go prifatile od predcite na Slovenite, a potoa istiot ostanal kako imenka vo grchkiot jazik, dodeka vo makedonskiot i vo ostanatite slovenski jazici glavno se zadrzhal kako sufiks, iako znachenjeto ostanalo isto. Vekke navedovme antichki svedoshtva spored koi Grcite prifakkale mnogu zborovi od tuggite jazici (konkretno od makedonskiot, no i od drugi ÒbarbarskiÓ jazici). Dali i imenkata NIKE bila eden od vakvite zborovi, ostanuva da pokazhat idnite istrazhuvanja.
BIKAS ili VIKAS. Ovoj zbor e zapishan vo Leksikonot na Hesihij. Vo vrska so negovoto znachenje vo rechnikot na Lidel i Skot pishuva deka toa bil zbor objaven od Hesihij i znachel sfinga. Znachi ovoj zbor bi bil makedonski zbor za sfingata (mitoloshko sushtestvo so glava na zhena i telo na lav, koe gi ubiva onie shto ne odgovaraat tochno na negovite zagatki).
BIROKS ili VIROKS. Ovoj zbor e zapishan vo Leksikonot na Hesihij. Vo vrska so negovoto znachenje Hesihij pishuva: Viroks, dasu Makedones. Vo rechnikot na Lidel i Skot pishuva deka zborot viroks e makedonski termin za dasu, a ovoj zbor, pak, e preveden kako: so bujni vlakna, runtav, t.e. toa otprilika znachel makedonskiot zbor viroks. I ovoj zbor ne postoel vo starogrchkite dijalekti. Vo sovremeniot makedonski jazik postoi glagolot viree, koj znachel i bujnost (Rechnik na makedonskiot jazik 1, cit. delo, str. 66), pa mozhebi postoi nekoja dalechna vrska pomeggu antichko-makedonskiot zbor viroks (virokos?) i glagolot viree (viree kosa, t.e. bujna kosa?).
GAVALAN. Ovoj zbor e zapishan vo Leksikonot na Hesihij. Vo vrska so negovoto znachenje Hesihij pishuva: gavalan, egkefalon e kefale. Ova mozhe da se prevede kako: gavalan, ona shto e vnatre vo glavata ili glava (spored rechnikot na Lidel i Skot, kade e pre-daden ovoj makedonski zbor so vakvo tolkuvanje). Ne treba posebno da ja potencirame slichnosta na antichko-make-donskiot zbor gavala(n) so deneshniot makedonski zbor glava. Ova e ushte eden primer na zborovi od ovie jazici koi frapantno se poklopuvaat so svojot izgovor i znachenje. Inaku i ovoj zbor go nemalo vo starogrchkite dijalekti.
GARKAN. Ovoj zbor e zapishan vo Leksikonot na Hesihij. Vo vrska so negovoto znachenje vo rechnikot na Lidel i Skot pishuva: garkan, prachka, granka na makedonski, spored Hesihij. Ochigledno deka slichen zbor (spored svoeto znachenje i izgovor) vo deneshniot makedonski jazik e imenkata GRANKA. Vo nekoi slovenski jazici postoi i imenkata UGARAK (nagorena prachka). I ovde mozheme da posvedochime frapantno poklopuvanje spored izgovor i znachenje na zborovi od jazikot na antichkite i deneshnite Makedonci. Inaku i ovoj zbor ne postoel vo grchkite dijalekti (spored rechnikot na Lidel i Skot).
GODA. Ovoj zbor e zapishan vo Leksikonot na Hesihij. Vo vrska so negovoto znachenje Hesihij pishuva: goda, entera Makedones. Vo rechnikot na Lidel i Skot pishuva deka zborot goda e makedonski izraz za grchkiot zbor entera, a ovoj zbor, pak, e preveden kako: vnatreshnost na stomakot, no i kako creva, t.e. toa otprilika znachel makedonskiot zbor goda. I ovoj zbor go nemalo vo grchkite dijalekti. Po izgovor najslichen so nego e grchkiot zbor godan, no toj imal sosema poinakvo znachenje (leleka, se zhali, spored rechnikot na Lidel i Skot).
GONATAS. Ova e prekarot na makedonskiot kral Antigon (Antigon Gonat), koj vladeel od okolu 320 - 239 godina pred Hrista. Denes glavno se smeta deka znachenjeto na ovoj zbor ne e poznato. Meggutoa, vo ÒRechnikot na grchki i rimski biografii i mitologiiÓ iznesena e pretpostavkata deka ovoj zbor bil makedonski i bil ist so latinskiot zbor ÒgonatasÓ, shto znachel Òmetalen zashtitnik za kole-notoÓ. Ovde chitame deka navodno Antigon chestopati gi nosel ovie zashtitnici i verojatno zatoa go dobil takviot prekar (njilliam Smith: ÒA dictionary of Greek and Roman biography and mythologyÓ; London. John Murray; 1873).
Dokolku e taka, togash toa e ushte eden makedonski zbor, shto bil prifaten vo latinskiot jazik.
GOTAN. Ovoj zbor e zapishan vo Leksikonot na Hesihij. Vo vrska so negovoto znachenje vo rechnikot na Lidel i Skot pishuva deka toa bil makedonski zbor za svinja. Smetame deka korenot na ovoj zbor (taka kako shto ostanal zapishan od Hesihij) izgovorno nalikuva na deneshnata makedonska imenka GUDE (svinja), a i znachenjeto na dvata zbora e identichno. Ni ovoj zbor ne postoel vo grchkite dijalekti (spored rechnikot na Lidel i Skot).