PARITE ZBORUVAAT NA SMETKA NA HUMANOSTA
Pishuva nashiot pochesen kolumnist Petar BRIN (Peter Breen), pratenik vo gorniot dom (Legislative Council) na Parlamentot na Nov Juzhen Vels, od Partijata za chovekovi prava (Human Rights Party)

Edno od najznachajnite chovekovi prava vo deneshno vreme e pravoto na sekoj chovek da zhivee vo chista i bezbedna okolina. A toa e pravo koe drzhavnite i federalni vladi vo Avstralija, bez razlika od koja partija se oformeni, premnogu dolgo go zapostavuvaat, kako chovekovata srekka i zadovolstvo da zavisat samo od postojan ekonomski porast. Vo vreme koga izmetot go poremetuva prirodnoto klimoureduvanje, nesoodvetnite patishta i nedovolnata vozachka obuka gi zgolemuvaat shansite za smrtonosni soobrakkajkki, a nedostigot na obrazovanie i socijalna pravda kaj odredeni sloevi proizveduvaat rast na kriminalot i gi stavaat gragganite vo pogolema fizichka opasnost, od koja drzhavata ne e sposobna da n# zashtiti zaradi nedostig na javni resursi, Ekson Mobil gordo proglasuva godishen profit od 51 milioni dolari.
Vovlekuvajkki se vo preopsednatosta so pari na golemite biznisi i komercijalni interesi, na smetka na osnovnite chovekovi prava, deneshnite vladateli ja obezvrednuvaat demokratijata i dozvoluvaat nivnite kancelarii da se koristat za sozdavanje na privatno izobilie i javen uzhas.
Najpoznat zbir na chovekovi prava e Univerzalnata deklaracija na chovekovi prava, usvoena na Generalno sobranie na Obedinetite nacii ushte vo 1948 godina. Avstralija aktivno uchestvuvashe vo podgotvuvanjeto i primenuvanjeto na Univerzalnata deklaracija, dodeka Avstralijanecot H. V. Evat beshe pretsedatel na Generalnoto sobranie.
Za zhal, posle golemite pochetni dela, Avstralija zaostana zad pogolem del demokratskiot svet vo zashtitata na chovekovite prava. Na primer, nie sme edinstvenata drzhava so praven sistem izniknat od Britanskiot praven sistem koja ne gi garantira osnovnite chovekovi prava i slobodi so svoja zakonska Deklaracija na chovekovi prava.
Postojat mnogu chovekovi prava koi ne se vklucheni vo pravniot sistem na Nov Juzhen Vels. Osnovna cel na Partijata za chovekovi prava e da promovira politichki kandidati koi kke rabotat za ispolnuvanje na celite na Univerzalnata deklaracija za chovekovi prava. Bez soodvetna zakonska zashtita na nashite chovekovi prava, nezavisna od dnevnopolitichkite interesi i raspolozhenija na dominantnite partii vo parlamentot, izvrshnite vlasti gi manipuliraat parlamentite i sudovite za da gi ispolnuvaat intersite na golemite biznisi i komercijalni korporacii, na smetka na opshtite gragganski interesi.
Partijata za chovekovi prava kke gi predizvikuva drzhavnite i federalnite vladi da obezbedat primenuvanje na zakonska Deklaracija na chovekovi prava vo site jurisdikcii na Avstraliskiot praven sistem.

Partijata za chovekovi prava, na chelo so Petar Brin, kke gi odrzhi slednite javni tribini za Makedonskata zaednica: 21 fevruari, sreda,
7.00 chasot popladne, vo Makedonskiot kulturen centar do crkvata Sv. Petka vo Rokdejl;
24 fevruari, sabota, 5.00 popladne, vo salata na Makedonskata pravoslavna opshtina vo Njukasl;
3 mart, sabota,
6.00 chasot popladne, vo Makedonskiot centar vo Kvinbijan i 9 mart, petok, 7.00 chasot popladne, vo salata na Makedonskata pravoslavna opshtina od Volongong.

DOAGJA CHEJNI, GO CHEKAAT PROTESTI
Amerikanskiot potpretsedatel Dik Chejni vo chetvrtok pristignuva vo petdnevna poseta na Avstralija. Vo period na dijametralno podeleni mislenja vo avstraliskite politichki krugovi i javnoto mislenje okolu vojnata vo Irak i tretmanot na Dejvid Hiks, poveke organizacii veke najavija protestni sobiri i demonstracii Predvideno e Chejni da zboruva vo Sidnej na edna konferencija za avstralisko-amerikanski odnosi, a postoi mozhnost i da prisustvuva na sednica na federalniot parlament vo Kanbera. Shefot na federalnata vlada Dzon Hauard veti deka na Chejni ke mu go prenese nezadovolstvoto na avstraliskata javnost shto Hiks veke pet godini se drzhi vo amerikanski zatvor bez sudenje. Amerikanski funkcioneri navestija deka Chejni ke i se zablagodari na avstraliskata vlada za nepokoleblivata poddrshka, a na avstraliskite oruzheni sili za nivnoto angazhiranje vo Irak i Avganistan, no i deka ke ja ispituva mozhnosta dali toa angazhiranje mozhe da se zgolemi. Predvideno e Chejni da se sretne i so liderot na federalnata opozicija Kevin RAD, pri shto se ochekuva da ja objasni odlukata na Vashington vo Irak da prati ushte 20.000 vojnici, shto laburistite zhestoko go kritikuvaa. No svojot prestoj vo Avstralija chovekot broj 2 na amerikanskata administracija nema da go mine samo vo politichki razgovori. Vesnicite pishuvaat deka e mozhno toj da mine eden den na rechen ribolov vo Tasmanija.

DO POZHIK HIKS VO AVSTRALIJA?
S pored dogovorot napraven so SAD, avstraliskiot zatvorenik vo amerikanskiot logor Gvantanamo Dejvid Hiks bi trebalo da bide vraten vo Avstralija do krajot na godinava, bez ogled dali ke bide osuden ili ne - soopshti ministerot za nadvoreshni raboti Aleksander Duner. Toj reche deka SAD se soglasile Hiks da ja izdrzhuva kaznata vo avstraliski zatvor ako bide osuden za obid za ubistvo i pomaganje na terorizam. Dauner ne sakashe da komentira dali vladata se obiduva da go vrati Hiks vo Avstralija pred godinashnite izbori shto se ochekuva da se odrzhat vo oktomvri ili noemvri, za da go neutralizira nezadovolstvoto na javnosta poradi negoviot tretman. Hiks (31) beshe zaroben vo 2001 vo Avganistan kako pripadnik na talibanskite sili i ottogash e vo amerikanskiot voen zatvor Gvantanamo bez sudenje. Pod pritisok na javnosta, opozicijata, pa i od sopstvenite redovi, vladata vo Kanbera insistira kaj SAD sudenjeto na Hiks da pochne vednash. Me|utoa, Kanbera uporno odbiva da bara Hiks da bide osloboden od Gvantanamo i izrachen na Avstralija, zashto tuka ne mozhe da mu bide sudeno za toa shto go storil vo Avganistan. Za delata za koi Hiks e obvinet, amerikanskata voena komisija mozhe da mu izreche kazna dozhivoten zatvor.

KUPUVAME NOVI “STRSHELI”
Avstraliskoto Voeno vozduhoplovstvo ke kupi 24 borbeni avioni F/A-18F “Super Hornet” kako dopolnuvanje na flotata na toj tip lovci koi veke se vo arsenalot na nashite oruzheni sili. Novite „strsheli“ treba da go premostat jazot koga vo 2010 ke bidat povlecheni od upotreba bombarderite F-111, dodeka ne ni bidat isporachani amerikanskite lovci od najnovata generacija F-35 (poznati i kako JSF - Joint Strike Fighter). Voenite krugovi isto taka ja razgleduvaat opcijata za modernizacija na F-111 poradi mozhnosta od natamoshno docnenje na vleguvanjeto na F-35 vo serisko proizvodstvo kako posledica na kastrenjeto na sredstva od strana na amerikanskiot Kongres za voen razvoj i so toa i na isporakata na planiranite 100 avioni od toj tip na Avstralija. Dopolnitelen moment vo celata situacija beshe minatonedelnoto soopshtuvanje na Pentagon deka nema da go prodava vo stranstvo - pa duri ni na najbliskite sojuznici - najnoviot lovec F-22 „Raptor“, koj pochna da vleguva vo upotreba, bidejki vo nego se vgradeni tehnologija i oprema koi se vrvna tajna. F-22 se smeta deka e denes najsuperioren lovec vo svetot, pa vo Avstralija se pojavija mislenja deka e podobro da se kupi toj avion odoshto F-35. Toa sega padna vo voda ne samo poradi amerikasnkoto odbivanje da go izvesuvaat F-22, tuku i zatoa shto avstraliskite voeni krugovi ocenija deka e toj dvojno poskap od F-35 i ne odgovara na nashite potrebi.

VOJSKATA OSTANUVA VO IRAK
Federalnata vlada ja otfrli mozhnosta za namaluvanje na brojot na avstraliskite vojnici vo Irak pred izborite do krajot na godinava, otkako Velika Britanija najavi deka do maj 2008 ke go prepolovi svojot kontingent vo taa zemja od segashnite 7.000 na pomalku od 3.500. No, ministerot za nadvoreshni raboti Aleksander Dauner izjavi deka Avstralija nema da ja namali brojnosta na svoite trupi vo Irak, koja sega iznesuva 1.400. Tie se rasporedeni na jugot od zemjata i vo Bagdad.

ZORAN ANGELKOVSKI PRETSEDATEL NA FAPM
Zoran Angelkovski, pretsedatel i SEO na Siemens VDO Automotive, denovive e izbran i za nov pretsedatel na Federacijata na proizvoditeli na avtomobilski delovi (FAPM). Vo FAPM chlenuvaat okolu 200 kompanii shto vrabotuvaat poveke od 40.000 lica i so promet od poveke od 8,5 milijardi dolari godishno. Me|u niv se i takvi golemi kompanii kako shto se Siemens, Bosch, Denso i drugi. FAPM pretstavuva znachajna vrska za sorabotka me|u industrijata i politichkite faktori na federalno i drzhavno nivo.

AVSTRALISKO ZNAME PRED DZAMIITE?
Libanskata muslimanska asocijacija diskutirala za idejata pred dzamiite da bide istaknato znameto na Avstralija, kako nachin na promoviranje na sloga me|u avstraliskite muslimani i nemuslimani. Idejata naishla na sprotistaveni mislenja me|u poistaknatite avstraliski muslimani. Dodeka edni smetaat deka takviot poteg bi mozhel da ja namali nedoverbata kon muslimanite, drugi insistiraat na celosna odvoenost na drzhavata i crkvata, i oti vo muslimanskite drzhavi ne postoi obichaj na veenje na nacionalni znaminja pred dzamiite.

ROKI DVA ChASA NA CARINSKI PREGLED
Carinata na sidnejskiot aerodrom vo petokot dva chasa ja pretresuvala i ispituvala holivudskata zvezda Silvester Stalone, pod somnevanje deka vo bagazhot nosi zabranet materijal. Carinata ne soopshti za kakov materijal se raboti, no vesnicite pishuvaat deka stanuva zbor za bodibilderski preparati. Poradi zadrzhuvanjeto, 60-godishniot Stalone vo posleden moment stasal na premierata na svojot najnov film „Roki Balboa“ shto se odrzha vo Sidnej.

MASAKR NA PATISHTATA
Dve lica zaginaa, a edno e vo kritichna sostojba pri direkten sudar na dve koli na izlezot od Veribi kon avtopatot Dzilong-Melburn. Pol Stjuart (31) od Korajo i Damien Vili (29) od Vorn Ponds odele na rabota vo Laverton vo petokot vo 2,45 nautro, koga na ednonasochniot Moltbi nadvoznik na niv od sprotivniot, zabranet pravec, direktno naletala kola shto ja vozelo edno 19-godishno momche so P-tablichki. Momcheto od beliot „holden“ e preneseno vo bolnica so teshki povredi i se bori za zhivot. Policijata pretpostavuva deka momcheto vozelo po za nego zabranetata nasoka od avtopatot barem tri kilometri, pa ne ja iskluchuva mozhnosta da bilo pod vlijanie na droga, alkohol ili dvete. Odvaj 24 chasa podocna, ushte dvajca mladi lu|e zaginaa, a eden e povreden vo sudar na kola so kamion so prikolka na avtopatot vo Gipsland, jugoistochno od Melburn. Kamionot so odvoena prikolka svrtuval vdesno koga od sprotivna strana vletal pod prikolkata eden sportski „holden“. Na mestoto zaginaa 28-godishniot Rikardo Inverno, inaku i samiot vozach na kamion, i negoviot 27-godishen sopatnik koj sedel na prednoto sedishte, chie ime ne e objaveno. Policijata veli deka e vistinsko chudo kako straotniot sudar go prezhiveal eden 21-godishen mladich koj sedel na zadnoto sedishte na „holdenot“. Negovite povredi ne se opasni po zhivot. Se procenuva deka neposredno pred sudarot kolata se dvizhela so 180 kilometri na chas! Isto taka vo sabotata nautro vo Viktorija, kaj Voringal, vo sudar na dve koli zagina 70-godishnata zhena-vozach, a nejzinata sopatnichka na ista vozrast e prenesena vo bolnica vo kritichna sostojba. Dvojno pomladata zhena shto ja vozela drugata kola se zdobila so polesni povredi, a - za sreka - nejzinite 10-mesechni bliznaci shto bile na zadnoto sedishte, ostanale nepovredeni!

PODMETNATI POZHARI KAJ TOMASTON
Policijata traga po predizvikuvachite na najmalku 18 podmetnati pozhari koi izminatiot vikend izbuvnaa vo niza naselbi vo Melburn, me|u koi kaj i Tomaston, Gledston Park, Medou Hajts i Govanbre. Pozharnikarite procenuvaat deka i pokraj celosnata zabrana na palenje ogan na otvoreno poradi moshne visokite temperaturi, ima pogolem broj lica koi ne gi pochituvaat zabranite, nekoi duri i namerno palejki ja suvata treva i grmushki. Pozharot vo edna fabrika za gumeni proizvodi vo Tomaston, vo severniot del na Melburn, shto izbuvna vo nokta me|u sabotata i nedelata, e izgasnat, otkako pogolemiot del od okolnite naselbi beshe zavitkan vo gust chad. Prichina za pozharot e elektrichen defekt na postrojkite za proizvodstvo na plastichni pokriviki na bazeni. Pozharot vo edna plantazha na drvja vo Hejvud, vo jugozapadna Viktorija, opustoshi okolu 150 hektari shuma.

IZMAMNICI “BRICHAT”!
Za samo edna godina - vo 2005, izmamnici „izbrichija“ naivni Viktorijci 370.000 pati, sobirajki im vkupno blizu 130.000 milioni dolari, ili vo prosek po okolu 350 dolari pri sekoja izmama. Spored organizacijata Consumer Affairs Victoria (CAV), navedenata suma e verojatno znachitelno povisoka, zashto se procenuva deka celi 76 otsto od izmamite ne se prijaveni, a samo eden procent od zhrtvite ja izvestil CAV za toa shto im se sluchilo. Analizata na poznatite sluchai pokazhala deka zhenite se pochesto zhrtvi na izmama i deka mnozinstvoto od niv se postari od 35 godini, kako i deka 17 otsto od zhrtvite bile izmameni poveke od ednash vo istata godina! Pette najchesti vidovi na izmama se lazhni lotarii, „verizhni“ pisma i piramidalni shemi za brzo zbogatuvanje, nebarani povici po telefon ili faks na telefonski broevi 1900, neovlasteni reklamni kampanji i lazhni finansiski sovetnici i brokeri. Minatata godina na telefonskata linija 1300 na CAV se javile polovina milion potroshuvachi, a internet stranicata na organizacijata registrirala ushte 1,1 milion javuvanja, so baranja za pomosh i informacii. Od CAV velat deka tie prezemaat pravni postapki i drugi akcii protiv nelegalni operacii na smetka na gra|anstvoto, no deka prvenstveno lu|eto treba da bidat pretpazlivi. Ednostavno, ako nekoja ponuda e premnogu dobra i primamliva, postoi golema shansa da e izmama, porachuvaat od CAV.