Karadzaferis napagga preku Kavala
Dezhurniot kritichar na Makedonija vo Evropskiot parlament, Jorgos Karadzaferis, povtorno postavil prashanje za Makedonija. Obrazlozhuvajkki deka vo Kavala, Grcija, ima aerodrom so istoto ime Aleksandar Veliki, toj rekol deka mozhe da ima problemi so aviosoobrakkajot, pa i so bezbednosta na patnicite, bidejkki mozhe da nastane zabuna na koj aerodrom da se sleta. Evropskata komisija mu podgotvuva odgovor, no spored diplomati od Brisel, Komisijata kke go ÒpotsetiÒ Karadzaferis deka aerodromite imaat kodovi po koi se rakovodat i kontrolorite na letanje i pilotite, a ne po iminjata na aerodromite. (Dnevnik)

Kumucakos: Atina go povikuva Skopje na kompromisno reshenie
Atina go povikuva Skopje na ioznaogganje kompromisno reshenie za imeto, inaku vo sprotivno se mozhni prepreki na patot na zemjata kon Evropa, veli vo intervju za bugarskata agencija Fokus portparolot na grchkoto Ministerstvo za nadvoreshni raboti Jorgos Kumucakos. ÒPrashanjeto za imeto ne e bilateralno. So toa prashanje se zanimavaat ON, za negovoto reshavanje e opredelen specijalen pratenik, Metju Nimic, za da mozhe preku pregovori da stigneme do kompromisno i zamenoprifatlivo reshenie. Dotogash vrz osnova na Rezolucijata 817 na Sovetot za bezbednost na ON, za meggunarodna upotreba vazhi imeto Poraneshna jugoslovenska Republika Makedonija - PJRM. Toa se pochituva od meggunarodnite organizacii, kako ON, NATO i EUÓ, veli Kumucakos. Spored nego, Grcija Ònapravila mnogu kompromisi za da se sretne so drugata strana na sredinata na patotÒ. ÒGo prifativme kako osnova za pregovori predlogot na Nimic za meggunarodna upotreba da se upotrebuva imeto Republika Makedonija Ð SkopjeÓ, veli Kumucakos. ÒVladata vo Skopje ne ja sledi Grcija na patot na logikata i umerenosta. Beshe celosno protiv. Go otfrli toj predlogÓ, veli Kumucakos. Na prashanjeto koga mozhe Makedonija da ochekuva vlez vo EU, Kumucakos odgovori deka Òtoa kke se sluchi koga kke gi ubedi site zemji-chlenki na EU, narodite i nivnite politichki pretstavnici deka gi ispolnila site kriteriumi i deka vo praktika e podgotvena da vleze vo evropskoto semejstvoÓ.

Gruevski: Zakanite od Grcija mozhe samo da ne nalutat
Za grchkite zakani Makedonija da go smeni ustavnoto ime, oti i bide blokiran vlezot vo EU i NATO, premierot Nikola Gruevski pred chlenovite na Rotari klubot vo Makedonija, na chij sostanok beshe gostin, reche deka Òse popusti, kako shto bile za dzabe i embargoto i blokadite pred godiniÓ.
ÒSpogodbata so Grcija potpishana vo ON im zabranuva na Grcite da ne ucenuvaat i sporot kke se reshava vo ON, a zakanite od Grcija mozhat samo da ne nalutat za da bideme ushte posilni i poistrajniÓ, smeta Gruevski. (Spored Vest)

Crvenkovski: Imeto ne e kriterium za EU i NATO
ÒProblemot so razlikite okolu nasheto ustavno ime so Grcija ne e na spisokot za kriteriumi za nashe integriranje vo EU i NATO. Od druga strana, so Privremenata spogodba od '95 godina, Grcija ima prezemeno obvrska da ne go poprechuva integriranjeto na Makedonija vo meggunarodnite asocijacii, dokolku nie ne insistirame toa da se napravi pod ime razlichno od referencata pod koja sme primeni vo Obedinetite naciiÓ. Vaka pretsedatelot Branko Crvenkovski ja komentira zasilenata grchka diplomatska ofanziva za promena na ustavnoto ime na Makedonija. Toj, sepak, predupreduva deka racionalno treba da gi sledime i ocenuvame izjavite od Grcija, koja kke napravi se da gi zashtiti svoite nacionalni interesi vo ovoj period.
ÒI nie treba da bideme podgotveni na eden mudar i racionalen nachin da gi shtitime nashite interesi - od edna strana da uspeeme vo procesot na integriranje kon EU i NATO, a od druga strana da go zachuvame nasheto ustavno ime i na soodveten nachin da parirame na ovaa politika ili strategija na Atina. Ne smeeme da dozvolime na eventualni provokacii od nasha strana da se odgovori so greshkaÓ, veli Crvenkovski. Za nego, sosema e razbirliva preporakata deka vo ovoj kluchen period za drzhavata treba da se vozdrzhime od kontraprovokacii, koi vo momentov ne ni se potrebni. (Vecher)

ÒTO VIMAÒ OBJAVI, PA SE ISPLASHI
Prvpat ustavnoto ime na Makedonija vo grchki vesnik !
Ustavnoto ime na Makedonija prvpat se pojavi vo vlijatelniot grchki vesnik To vima. Grchkiot vesnik ja prifatil vladinata ponuda i ja objavil reklamata Investirajte vo Makedonija na angliski jazik. Vo oglasot nashata zemja bila imenuvana kako Republika Makedonija. Po objavata na oglasot, vo visokotirazhniot vesnik Elefterotipija izlegol komentar vo koj bilo ukazhano deka postapkata na To vima predizvikala golem broj poplaki i negativni reakcii meggu chitatelite. Po reakciite, vo sledniot broj na To vima oglasot bil povlechen, a na negovo mesto vesnikot objavil izvinuvanje do chitatelite so ubeduvanje deka se raboti za greshka shto nema da se povtori. (Vreme)

SO KREDITI PROTIV SIROMASHTIJATA
Makedoncite dolzhat polovina milijarda evra!
Da mozhat, golem broj makedonski graggani i zhivotot kke go stavat pod hipoteka - za da podignat bankarski kredit i na toj nachin da se ÒodglavatÓ od dolgovite na tekovnite smetki, da platat za studiite na decata, da platat rati za stanbeni krediti, da se spasat od teshkata finansiska kriza. Sluzhbenici vo bankite svedochat deka golem broj od gragganite svesno ili nesvesno, se podgotveni vo zalog za kredit da ostavat avtomobili, stanovi i sekakov dvizhen i nedvizhen imot, iako nivnata finansiska sostojba ne garantira redovna otplata na dolgot.
Na krajot od 2006 godina preku denarski i devizni krediti makedonskite graggani vo bankite se zadolzhile so povekke od polovina milijarda evra! Od vkupniot dolg, okolu 126 milioni evra otpaggaat na kratkorochni, a povekke od 375 milioni evra na dolgorochni krediti. Grubata presmetka pokazhuva deka sekoe makedonsko domakkinstvo vo bankite dolzhi okolu 890 evra.
Sporedbata na podatocite od juni 2005 godina koga bankite kaj naselenieto plasirale krediti od okolu 303 milioni evra, pokazhuva deka za period od godina i polovina zadolzhenosta na gragganite kaj domashnite banki se zgolemila za 200 milioni evra!
Analizata na pazarot na trudot i prosechnata zarabotuvachka na gragganite vo zemjava pokazhuva deka realno postoi opasnost za pojava na prezadolzhenost i ponatamoshno finansisko tonenje na semejstvata vo Makedonija. Vo momentov, rabota imaat 576.813 lica, a bez rabota se povekke od 320.000 aktivni graggani. (Spored Vreme)

KRAZHBA NA DEVET TONI CEVKI
Od branata Vodocha ukradeni nad iljada kilogrami zhelezo
Hidranti od kanalskata mrezha i sistemite za navodnuvanje, azbestni i cementni cevki i delovi od zashtitnite reshetki od branata Vodocha masovno se kradat denovive, so shto vo prashanje e dovedeno i nivnoto normalno funkcioniranje. Od branata Vodocha kradcite uspeale da ukradat nad iljada kilogrami zhelezo od zashtitnite reshetki na branata! So oksigen bile secheni ogromnite zashtitni reshetki teshki i po dva tona. Dokolku ne bile otkrieni od chuvarite na branata, shtetata kke bila ogromna, bidejkki tie od nanosi go shtitat sistemot za vodosnabduvanje. Kradcite imale namera da gi prodadat na otkupnite punktovi za staro zhelezo, kade za eden kilogram bi dobile deset denari. Pokraj reshetkite, nepoznati razbojnici od magacinot na vodostopanskoto pretprijatie Strumichki sliv ukrale cevki za vodosnabduvanje teshki okolu devet toni. Osomnicheni se zhitelite od planinskite sela, koi najverojatno cevkite gi koristat za napojuvanje na dobitokot. Dvajca od aramiite se otkrieni, a po ostanatite policijata se ushte traga. (TV A1)

INVESTICIJA
Finci kke razvivaat turizam vo Mariovsko
Finski biznismeni kke investiraat vo mariovskoto selo Manastir, otkako od lokalnata samouprava dobija na koristenje tri objekti za period od 99 godini. Dogovorot za zakup na objektite go potpishaa gradonachalnikot Marjan Risteski i pretstavnici od meshovitata makedonsko-finskata firma Lajf stajl. ÒVo period od 12 meseci treba da zapochne realizacijata na proektot. Za pochetok planirame investicii od 50.000 evra vo rekonstrukcija na objektite so shto kke im se zachuva avtentichniot stil i arhitektura. Natamu predvidena e izgradba na pridruzhni objekti koi kke bidat dovolno atraktivni za da privlechat finski turistiÓ, izjavi Hari Lehvalen, sopstvenik na Lajf stajl invest. Spored gradonachalnikot Risteski celta na proektot e zashtita na arhitekturata, prirodnite bogatstva na Mariovo i razvoj na turizmot: ÒZa kuso vreme so investicii od KARDS programata vo visina od 400.000 evra celosno kke bide izgraden patot do mariovskoto selo Manastir. Toa e pridonesot na lokalnata samouprava ne samo za finskite turisti, tuku voopshto za site vljubenici vo prirodata i ubavinite na mariovskiot predelÓ.

Evropskiot parlament bara Makedonija da go istrazhuva ãMasriÓ
Sobranieto da formira komisija shto kke go ispita tvrdenjeto na germanskiot Arap Kalid el Masri deka toj bil uapsen, a potoa i bil predaden na CIA, pobara Evroparlamentot, otkako na plenarna sednica bil usvoen izveshtajot na Klaudio Fava. Italijanskiot socijalist Fava beshe izvestuvach na Privremeniot komitet shto gi istrazhuvashe navodite deka CIA ima tajni i letechki zatvori vo Evropa. Meggu drugite zemji za koi se spomnuvashe deka i pomagale na CIA, se i Bosna i Hercegovina, Italija, Shvedska i Germanija

Vo 2006 godina 85 doktori na nauki i 203 magistri
Titulata doktor na nauki vo 2006 godina vo Makedonija ja steknale 85 lica, dodeka zvanje magister na nauki i specijalist dobile vkupno 203 lica. Najgolem del od titulite se ÒosvoeniÒ na fakultetite od oblasta na opshtestvenite nauki. Povekke od polovina od novite magistri se zheni, a procentot na zhenite-specijalisti e duri 84,2 otsto. (Shpic)

Ni denar penzisko za 50.000 rabotnici
Za okolu 50.000 rabotnici gazdite ne uplatile ni denar za penziski pridones vo minatata godina. Od vkupno okolu 53.000 aktivni firmi, 16.034 ne plakkale penziski pridonesi vo 2006 godina i na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvanje mu dolzhat nad 28 milioni evra. Okolu 15.000 od oshtetenite vraboteni, nemaat ni denar i na smetkite vo privatnite penziski fondovi bidejkki i tamu ne se uplakkani pridonesi za niv!
Od Fondot se zakanuvaat deka kke gi blokiraat smetkite na site firmi ako ne go platat dolgot vo rok od 15 dena otkako kke bidat poseteni od kontrolori od PIOM. Ako firmite nemaat aktivna smetka, Fondot kke bara pomosh od Upravata za javni prihodi za prisilna naplata na pobaruvanjata. (Spored Dnevnik)

GROBNICA NA MAKEDONCI KAJ LERIN
Grcite pravat diskriminacija i na pokojnite

Na 1.200 zaginati Makedonci shto zhivotite gi polozhija vo bitkata za Lerin na 12 fevruari 1949 vo Gragganskata vojna na Grcija, im se zakanuva chepkanje po koskite i iskorenuvanje od zapushtenata kolektivna grobnica so nivnite beskrsni grobovi. Zaboraveni od svoite brakka Makedonci, bez nikakvo spomen-obelezhje, sega pokraj grobnicata shto se naogga blizu crkvata Sveti Ggorgija na stariot pat za Kostur e postavena tabla na koja pishuva deka placot se prodava. ÒOtidovme da polozhime cvekke za site Makedonci shto zaginaa vo bitkata za odbrana na Lerin. Za zhal, osven nas, ne dojde nikoj. Spored kazhuvanje na zhivi svedoci, Lerin bil bastion na Demokratskata armija na Grcija - DAG, a imalo i mnogu raneti partizani vo lerinskata bolnica. So pomosh na angliskata i francuskata avijacija i specijalen voen konvoj shto so voz pristignal od Solun, vo ovaa bitka zaginale povekke od iljada Makedonci. Na mestoto na grobnicata, pobednicite iskopale ogromna jama, a tuka zhivi zakopale i nekoi od ranetite partizani. Pokraj ovie grozomorni spomeni na zhivite svideteli, ushte poporazitelen beshe faktot koga ja vidovme tablata na koja pishuva deka grobnicata se prodava za malku pari. Barem zasega nikoj ne saka da ja kupi i da chepka po koskite na pokojnite. Ochigledno Grcite pravat diskriminacija i na pokojniteÓ - reche Goce Petrovski, pretsedatel na Sojuzot na decata begalci od Egejska Makedonija.
Grobnicata spored svedochenja e pronajdena pred osum godini. Lani Komunistichkata partija na Grcija postavi spomen plocha, a na narodniot sobir govoreshe i zhivata legenda na DAG, Evdokija Foteva- Vera, koja svojata starost ja minuva vo Skopje. Godinava ne dojde nikoj, a nema nitu traga od iskrshenata plocha. ÒNa 11 fevruari, vednash do ovaa grobnica, na 400 ubavo uredeni grobovi so spomenik, Grcite chestvuvaa i postavija karanfili na sekoj grob. Ako tie se grizhat za svoite, togash i nie kke pobarame od nashata drzhava da iznajde nachin ovoj evtin plac da se kupi so meggudrzhaven dogovor i tuka da se napravi alejaÓ - veli Petrovski. (Vreme)

Zhrtvite zasluzhuvaat dostojno obelezhje vo Lerin
Zaginatite Makedonci vo Bitkata za Lerin vo Gragganskata vojna vo Grcija, koi pochivaat na zapushtenata parcela kaj ovoj grad, treba da dobijat obelezhje, baraat zdruzhenijata na Makedoncite koi poteknuvaat od Egejska Makedonija. Goce Petrovski, pretsedatel na Organizacijata na Makedoncite-potomci od Egejska Makedonija, izjavi deka e neprifatlivo da se dozvoli zemjata da se prodade. ÒPobaravme sredba so ministerot za nadvoreshni raboti Antonio Miloshoski za da se napravi zaednichki obid so grchkite vlasti neobelezhanata grobnica da se uredi kako memorijalen prostorÓ - veli Petrovski. Petre Nakovski od Skopje, koj poteknuva od Kostrusko, otkriva deka zemjishteto ne e vo posed na grchkite vlasti, tuku na privatno lice od Lerin. ÒSopstvenikot ushte vo 1989 godina i ponudil na Komunistichkata partija na Grcija da go otkupi toa zemjishte za da ja uredat grobnicata na zaginatite borci na togashnata Demokratska armija na Grcija. No, tie ne odgovorija na ponudata. Ottogash, zemjishteto stoi neuredeno bidejkki rechisi nikoj ne saka da gradi neshto na zemjata vo koja se pogrebani stotici lugge. Toj prostor treba da se uredi vo dostoinstveno mestoÓ - naglasi Nakovski.
Spored nego, na ova mesto ima dve grobnici vo koi se pogrebani 704 zaginati borci - Makedonci, no i od drugi nacionalnosti. Tie bile samo del od okolu 12.000 zaginati vojnici vo bitkata za Lerin shto se vodela na 11 i 12 fevruari vo 1949 godina. Togash, DAG, predvodena so KPG izvrshi napad so cel da go oslobodi gradot od silite na Nacionalnata armija na Grcija. Golemiot broj na zaginati vojnici na DAG se dolzheshe najmnogu na faktot shto planovite za nivniot napad bile predvreme otkrieni.
Aleksandar Popovski, od Zaednicata na proteranite Makedonci od Egejska Makedonija, inaku eden od uchesnicite vo bitkata, se sekkava deka makedonskite partizani bile ubivani na zverski nachin. ÒZemjata so koja bila pokriena jamata so Makedoncite se treseshe zashto golem del bea zhivi zakopani vnatre. Prethodno, gi vrzaa so bockava zhica i na konji gi vlechea niz lerinskite ulici, da bidat opomena za drugite MakedonciÓ - raskazhuva Popovski. Toj veli deka bitkata bila predadena, no ne mozhe da posochi koi bile predavnicite. Vo borbata voopshto ne bile aktivirani 25 topovi shto na raspolaganje gi imale grchkite demokrati. (Dnevnik)

KNIGATA NA LITOKSOU VO SVETOT
Izleze ãGrchkata antimakedonska borbaÓ na angliski
Knigata Grchkata antimakedonska borba 1: Od Ilinden do Zagorichani (1903-1905) od grchkiot avtor Dimitris Litoksou denovive e objavena i na angliski jazik. Izdavachot Az-buki veli deka angliskoto izdanie kke im bide od korist na nashite mladi iselenici, koi ne go poznavaat dobro makedonskiot jazik. Prevodot na angliski jazik go napravi David Vitkov. Vo ovaa kniga iznesuvajkki na videlina izvorna arhivska gragga, avtorot ni predochuva izvonredno znachajni podatoci za odnosot na grchkata drzhava kon makedonskoto avtonomistichko dvizhenje i, ushte povekke, za organiziranata politika na zastrashuvanje, teror i zlostorstva vrz naselenieto od teritoriite pod otomanska vlast. Avtorot podgotvuva i vtor del na Grchkata antimakedonska borba. Vo pochetokot negovata cel bila da go pokrie preostanatiot vremenski period od mart 1905 do mladoturcite vo 1908 godina. Meggutoa, vo desette godini shto pominale otkoga pochnal da go pishuva prviot tom, Litoksou se soochil so novi istoriski fakti, koi vo megguvreme bile objaveni, shto, kako shto veli, go navelo da razmisluva za edno novo posushtinsko prikazhuvanje na se shto se sluchuvalo vo periodot 1903-1908 godina. So shirochinata na svoite istrazhuvachki horizonti Litoksou ja pobiva oficijalnata politika na svojata zemja, koja so decenii neguva krajno rigidni stavovi vo odnos na etnichkata ednorodnost na grchkata nacija i na pozicijata na etnichkite grupi vo Grcija.
Izdavachkata kukka Az-buki ja objavi i negovata kniga Izmeshana nacija, publicistichko delo shto ja otvora delikatnata tema za nehomogenosta na grchkata nacija, koja oficijalno e sochineta iskluchivo od Grci. I dvete knigite na Litoksou predizvikaa iskluchitelno vnimanie kaj domashnata publika. (Vreme)

RAZMENA POMEGgU ATINA I SOFIJA
Koskite na Samuil kke gi trampat za stari rakopisi !
Grcija i predlozhila na Bugarija da i gi dade koskite na car Samuil vo zamena za stari rakopisi na glagolicata, objavi bugarskiot vesnik Trud. Vesnikot, koj se povikuva na anonimni diplomatski izvori, istaknuva deka takvata ponuda kke bide razgleduvana vo tekot na posetata na grchkiot pretsedatel Karolos Papuljas na Sofija.
Ostatocite na carot Samuil bile otkrieni vo 1965 godina od izvesen arheolog Nikolas Mucopulos. Spored vesnikot, Sofija treba da se soglasi na Grcija da i gi predade skapocenite rakopisi pishuvani na glagolica, koi bile spaseni od bugarski vojnici vo tekot na Prvata svetska vojna. Trud objasnuva deka Samuil upravuval so ãBugarija i nejzinata provincija Makedonija od 997 godina do 1014 godinaÒ. Bugarskata agencijata Fokus go prenese mislenjeto na profesorot Plamen Pavlov od Univerzitetot vo Veliko Trnovo, deka car Samuil bil edna od Ònajsilnite lichnosti vo bugarskata istorijaÒ. ÒToj e veliki Bugarin, kogo bezobzirni propagandisti i falsifikatori deneska go pretstavuvaat kako tvorec na nekakva ÔmakedonskaÕ drzhava, antipod na dlaboko zasadenata bugarska drzhavna idejaÓ - posochuva Pavlov.
Vo makedonskata istoriografija, periodot na vladeenjeto na car Samuil i negovata drzhava se smeta za iskluchitelno vazhen. So Samuilovoto carstvo bile vospostaveni i prvite temeli na konstituiranjeto na makedonskiot narod kako samostoen i nezavisen. Toj vodel dolga vojna so Vizantija vo tekot na koja uspeal da ja osvoi i Bugarija, a podocna makedonskata drzhava ja proshiril i do Drach, na Jadransko More. (Dnevnik)

ANALIZA NA GRChKIOT ISTORIChAR KOFOS
Antichka ÓepidemijaÓ vo Makedonija
Vo Grcija rechisi nikoj ne gi razbral vistinskite prichini za preimenuvanjeto na ohridskiot vo aerodrom Apostol Pavle, tvrdi grchkiot istorichar Evangelos Kofos. Vo svojata istoriska analiza vo vesnikot Katimerini, pod naslov Aerodromite na Skopje, spomenicite i Biblijata, Kofos veli deka Òvlasta vo SkopjeÓ deklarativno se izjasnila oti so ovoj chin namerata i bila da mu se oddade pochit na Apostolot na narodite. ÒBidejkki nikoj ne pretendira na identitetot na Pavle, zad ovoj chin na Skopje se krie druga dimenzija za proshiruvanje na istoriskata dogma kaj sosediteÓ - pishuva Kofos. Objasnuvajkki deka Republika Makedonija, kako shto ja pishuva Makedonija na latinica, poslednive godini pochnala da se pretstavuva kako Òtatkovina na MakedonciÒ, kako bibliska zemja i kako prva evropska zemja vo koja se sozdale hristijanski crkvi, Kofos veli deka sosedite gi zafatila ÒepidemijaÒ da podignuvaat spomenici, da preimenuvaat ulici i aerodromi so iminja od antichkata grchka istorija. Toj duri i ja obvini makedonskata Vlada deka so kanenjeto Òdesetici i desetici stranski novinari vo PJRMÒ im nudi bogato gostoprimstvo, no i dovolno jaka doza Òperenje mozokÒ za novata etnogenetska dogma. Spored Kofos, imenuvanjeto na aerodromot vo Ohrid so imeto na apostol Pavle ne e tolku Ònaiven potegÒ, nitu mozhe da se smeta kako izraz na hristijanska chuvstvitelnost i pochituvanje, osobeno vo eden region opkruzhen so mnozinsko muslimansko, odnosno, albansko naselenie.
ÒSo ogled na faktot deka Pavle nikogash ne stapnal na deneshnite prostori na PJRM, drzhavnite propagandisti vo Skopje so preimenuvanjeto na aerodromot upatuvaat dve poraki - od edna strana ja prisvojuvaat religiozno, istoriski, no i turistichki - hristijanskata misija na apostol Pavle i, od druga strana, gi pokazhuvaat otvoreno svoite iredentistichki fantaziranja protiv Ôgrchka MakedonijaÕÒ - obvinuva grchkiot istorichar. Obvinuvanjeto go potkrepuva so tvrdenjeto deka vo Apostolskite zapisi pishuvalo oti Pavle koga bil vo Troada, na son mu se pojavil mazh Makedonec, koj go povikal da dojde vo Makedonija za da im pomogne na luggeto. Pavle go prifatil povikot i zaminal vo deneshna Kavala, a pred zaminuvanjeto za Atina i Korint, vo okolinata na Solun go shirel Hristovoto uchenje, pa mnogu Evrei i Elini go prifatile hristijanstvoto. ÒAko apostol Pavle beshe povikan vo sonot od mazh ÔMakedonecÕ i go shirel hristijanstvoto vo makedonski gradovi, i ako Skopje go ima ekskluzivitetot na koristenjeto na makedonskoto ime preku ÔustavnotoÕ ime na drzhavata, znachi prostorot, naselenieto i istorijata na Makedonija im pripaggaat isto taka ekskluzivnoÓ - objasnuva Kofos. Grchkiot istorichar, ekspert za makedonskoto prashanje, koj celi 20 godini e sovetnik na site ministri za nadvoreshni raboti vo Atina, se povikuva na obvrskite od Privremenata spogodba na Grcija i Makedonija i bara od vlasta koga kke se zboruva Òza baranje vlez na sosednata zemjaÓ vo EU da go izvesti grchkiot narod, a osobeno Makedoncite (grchkite - n.z.), za toa kakvi aktivnosti prezela vo odnos na Vladata na PJRM, koja so preimenuvanjata na aerodromite povtorno ja razbudila Òchuvstvitelnosta od falsifikuvanjeto i prisvojuvanjeto simboli i lichnosti od grchkomakedonskiot identitet i kulturnoto nasledstvoÒ.
Za Pavle Voskopulos, chlen na kolektivnoto rakovodstvo na Vinozhito, povrzuvanjeto na imenuvanjeto na aerodromot vo Ohrid vo Apostol Pavle so kakvi bilo teritorijalni aspiracii na Makedonija kon Grcija preku Òverski imperijalizamÒ e Òmnogu dobra politichka anegdotaÒ. ÒArgumentot na profesorot Kofos za makedonskiot iredentizam ima edna slaba tochka ili, podobro recheno, edna crna dupka. A toa e komponentata - Ômakedonsko malcinstvo vo GrcijaÕ. Na grchkite politichari teshko im e da ja dodadat malcinskata alka vo sindzirot na grchkiot argument za iredentizmot. Koga bi go napravile toa, avtomatski kke treba da sleduva priznavanje i pochituvanje na pravata na makedonskoto malcinstvo vo GrcijaÓ - komentira Voskopulos. (Dnevnik)

Izgubenite ãtatkoviniÓ na Grcite
Spored Voskopulos, upotrebata na grchki iminja za makedonski gradovi, isto taka mozhe da se tolkuva kako teritorijalna aspiracija. Argumentot na Voskopulos e deka desetici i stotici karti vo grchkite uchebnici gi zabelezhuvaat ÒnezaboravniteÒ i ÒizgubeniteÒ tatkovini na Grcite vo Mala Azija i vo severen Epir, Albanija. Nekoi od niv se obeseni duri vo zgradite na javnata administracija vo Grcija i vo grchki ambasadi vo stranstvo. ÒOvie karti, koi go otslikuvaat prostorot na Ôsevekovnata tatkovinaÕ na Grcite, mozhe isto taka da se smetaat za iredentistichki aspiracii kon sosedite. A shto se odnesuva do ÔepidemijataÕ shto gi zafatila sosedite, mozhebi e prenesena tokmu od Grcija vo Makedonija, bidejkki Grcija od neodamna e zafatena od Ôvirusot na antikataÕÒ - komentira Vaskopulos.

CRKVA
Delegacija na MPC na sredba so Vartolomej
Nepriznatiot status na MPC, preporaki za prodolzhuvanje na dijalogot so SPC, no i osloboduvanjeto na Vranishkovski - se temite na sredbata vo Istanbul. Vladicite Timotej i Naum, po pokana na vselenskiot patrijarh Vartolomej, zaminuvaat na sredba vo negovoto sedishte vo istanbulskiot kvart Faner.
ÒVartolomej uporno insistira na osloboduvanje na poraneshniot vladika Jovan. Treba i MPC i drugata strana da najdat zaednichko reshenieÒ, izjavi Aleksandar Ivanovski, teolog. Teolozite objasnuvaat - crkvata e edno telo, nepriznatiot status na MPC treba da gi zasega site pravoslavni crkvi, za dobivanje tomos i drugite crkvi gi prekrshuvale kanonite. Dali MPC mozhe da pobara svoe priznavanje od Ruskata pravoslavna crkva? ÒI Vselenskiot patrijarh i Ruskiot patrijarh, poznavajkki gi kanonite, bi insistirale prvo na kanonite. Tie nasochuvaat da se vospostavi prvo dijalogot so majkata crkva, znachi, so SPCÒ, veli Ivanovski. ÒMeggutoa, vo istorijata ne e tuggo da se pobara avtokefalnost od druga crkva, shto vekke ja ima avtokefalnosta, pa duri i samata SPC vo 1219 godina ja dobiva svojata avtokefalnost ne od Carigrad, tuku od NikejaÒ, dodava Ivanovski.
Pismoto za priem kaj ruskiot patrijarh Aleksej Vtori patuva vo Moskva. Dali na jubilejot - 60 godini od avtokefalnosta na MPC, makedonskite vladici kke uspeat da najdat izlez od nametnata izolacija od SPC? (TV A1)

TAJNA SINODSKA SEDNICA
Poglavarot Stefan molchi za pismoto od Vartolomej
ÒIma prashanja na koi nekogash i arhiepiskopot ne umee da gi odgovoriÒ, go izbegna g.g. Stefan odgovorot na novinarskoto prashanje - dali vo Arhiepiskopijata pristignalo pismoto od vselenskiot patrijarh Vartolomej vo koe kani makedonski vladici vo Carigradskata patrijarshija. Sepak, arhiepiskopot dodade: ÒOvoj pat kke vi kazham deka mozhebi kke stasa, no dosega za javnosta toa pismo ne e pristignatoÒ.
Arhiereite na MPC se sobraa na sinodska sednica, no portparolot na SAS, mitropolitot Timotej, go negirashe toa. Konspirativnosta verojatno se dolzhi na faktot deka vrvot na MPC nemashe deciden odgovor za pismoto-pokana od g. Vartolomej, iako meggu redovi poslednata izjava na g.g. Stefan ne ostavashe prostor za somnevanje deka obrakkanjeto od Istanbul e stasano vo Arhiepiskopijata. (Spored Utrinski vesnik)

POA NA VRANIShKOVSKI OBVINUVA
Pretepan episkopot Marko
Pravoslavnata Ohridska arhiepiskopija na Jovan Vranishkovski, preku svojot Internet sajt, tvrdi deka nivniot episkop, Marko Kimev minatata sabota bil pretepan od agencija za obezbeduvanje, na grobishtata vo Bitola. POA tvrdi deka policijata koja bila povikana zastanala vo odbrana na MPC i na agencijata za obezbeduvanje shto ja angazhirala Prespansko-pelagoniskata eparhija. ÒEpiskopot Marko so del od svoite vernici, vo sabotata se upati kon grobishtata vo krugot na crkvata ÔSv. NedelaÕ za da gi prelee grobovite na pokojnite i da prochita molitva, no ushte pri samoto doagganje na grobishtata beshe dochekan od plateni siledzii i pretepan. Beshe povikana policija, no taa sastana vo zashtita na licata od firmata za obezbeduvanjeÓ, stoi vo soopshtenieto na POA.
Vo MVR negiraat deka nivni pripadnici se stavile vo nechija odbrana, tuku velat deka policijata intervenirala za da ne dojde do pogolem incident. ÒVo MVR sluchajot go prijavile sveshtenici na MPC. SVR Bitola kke sprovede dopolnitelni razgovori za da se vidi prichinata za incidentotÓ, velat vo MVR. Vo MPC tvrdat deka agencijata za obezbeduvanje bila povikana, bidejkki Marko Kimev se obidel da vleze na imot koj e vo sopstvenost na MPC, no deka nikoj ne bil pretepan. (Vecher)

VLADA
Vladiniot tim so 23 chlena
Vladiniot kabinet kke ima 23 chlena ako vo vtornik parlamentot go izbere dzelil Bajrami za nov minister za ekologija. Dosegashniot minister za ekologija Imer Aliu, kke rotira vo minister bez resor, koj kke se zanimava so Ramkovniot dogovor, taka shto Imer Selmani bi ostanal samo minister za zdravstvo. So toa kabinetot kke ima rekorden broj chlenovi, od koi 14 gi predvodat vladinite resori, a duri osum se ministri bez resor?!

SDSM POBARA ODLOZhUVAnjE NA ZAKONOT ZA KONFLIKT NA INTERESI
Rada raboti za Gruevski!
Opozicijata mu dade plus 60 dena na premierot Nikola Gruevski da go odlozhi raschistuvanjeto so pojavata na konflikt na interesi, za shto lichno toj e zasegnat, no i negovata Vlada. Na baranje na pratenicite na opoziciskiot SDSM, vlasta prifati da ne go glasa Zakonot za sprechuvanje na sudir na interesi i toj da se vrati vo prva faza. So toa vlasta dobi najmalku dva meseca vreme da go odlozhi sproveduvanjeto na zakonot shto treba da go shtiti javniot interes pred lichniot na funkcionerite. Ova odlaganje mu dade dva meseca mir vo kukka na premierot Gruevski. Toj nema da mora da go razreshi negoviot prv bratuched Sasho Mijalkov, direktor na Upravata za bezbednost i kontraruznavanje, poradi konflikt na interesi. Gruevski nema da mora da ja razreshi ni ministerkata za evrointegracii Gabriela Konevska - Trajkovska, chij soprug Goran Trajkovski e direktor na Upravata za javni prihodi. Ako se doneseshe zakonot, konflikt na interesi mozheshe da se pobara i vo sluchajot na ministerot za pravda Mihajlo Manevski. Negovata zhena Filimena Manevska e aktuelen sudija i seriozen kandidat za prv chovek na Apelacioniot sud vo Skopje.
Pratenikot Boris Kondarko, koj beshe eden od pobornicite da ne se glasa sega zakonot, objasni deka nivnata pozicija bila principielna. "Delovnikot mora da se pochituva. Pominati se povekke od 60 dena otkako zakonot e dostaven vo Sobranie za usvojuvanje. Vo toj sluchaj zakonot se vrakka vo prva faza", objasnuva Kondarko. Toj odbi da komentira deka vakvata postapka na opozicijata najmnogu i odgovara na vlasta. "Takvi politichki komentari barajte od koordinatorot na pratenichkata grupa ili od rakovodstvoto na partijata", reche Kondarko. Zbunet od odnesuvanjeto na opozicijata e i eksliderot na SDSM Vlado Buchkovski. "Nerazbirlivo e zoshto SDSM pobara povlekuvanje na zakonot, bidejkki toj zakon najmnogu ni odgovara, nam na opozicijata da se donese najbrzo shto e mozhno, za da ja soochime vlasta da raschisti so familijarnite vrski", izjavi Buchkovski. Za nego nema dilema deka vakviot poteg na SDSM odi vo korist na pozicijata. (Spored Vest)

EU BARA REFORMI, SOBRANIETO SE GLUPIRA SO DELOVNIKOT
Mesto da nosat zakoni, pratenicite kke prodavaat stara hartija
Pratenicite vo Sobranieto mesto da nosat zakoni, kke prodavaat stara hartija i kke izigruvaat humanitarci. Pratenicite od vlasta najavija deka kupot hartija od tri kubni metri, proizveden od opozicija so nejzinite 2.830 amandmani protiv ogranichuvanjeto na diskusiite na pratenicite, kke go prodavaat, a parite kke gi podarat vo humanitarni celi. Pratenicite na VMRO-DPMNE ostro ja napadnaa opozicijata deka so zloupotreba na sobraniskite procedurite go blokiraat Sobranieto, no i celiot sistem vo drzhavata. Pratenikot Vlatko Ggorchev presmetal deka Sobranieto treba da raboti cela godina za da gi razgleda amandmanite na opozicijata za delovnikot. "Narodot treba da vidi koj gi kochi reformite vo Makedonija", reche Ggorchev.
Opozicijata so kontraargumenti, vinovna e vlasta koja za kluchnite prashanja za zemjata odbiva politichki konsenzus so opozicijata. Pratenikot Jani Makraduli smeta deka vlasta voopshto ne trebashe da predlaga skratuvanje na deiskusiite bez soglasnost na opozicijata. "Vidoa deka ne mozhe taka lesno da se ukine demokratijata vo Makedonija", reche Makraduli. Ggorchev go obvini SDSM i deka so ogromniot broj neseriozni amandmani bescelno gi troshi parite na gragganite. "Ovaa e nerazumno troshenje na parite od budzetot", smeta toj. Za Makraduli pak, demokratijata nema cena i taa ne se meri nitu vo evra, nitu vo denari. "Vakvite postapki na Nikola Gruevski i na negovite koalicioni partneri mozhat da ja chinat Makedonija mnogu povekke. Za zhal, toa ne e konstatacija samo na SDSM, ima mnogu zagrizheni graggani, kako i pretstavnicite na meggunarodnata zaednica", reche toj.
Pratenichkata Liljana Popovska, otkako opozicijata podnese kup amandmani, go povleche amandmanot na delovnikot za skratuvanje na na pratenichkite diskusii na 10 minuti, a na koordinatorite na pratenichkite grupi na 15 minuti. "Imavme dobra namera da se najde izlez od ispolitiziranata debata. No, po burnite reakcii na SDSM i LDP, reshivme deka treba da pobarame drugo reshenie", izjavi Popovska.

KADE ODMORA LJUBCHO?
Semejstvoto Georgievski prosheta na najluksuznite mesta vo svetot!
Krstosuvanje so brod okolu Juzhna Amerika, pat po transsibirskata zheleznica, Dubai, Kanarski Ostrovi, Majami, Florida, se samo nekoi od patuvanjata na koi bil ljupcho Georgievski od 2002 godina navamu, velat izvori od negovata partija. Za nekoi od destinaciite na koi bil viden na Nova godina i pogolemi praznici objavuvaa i mediumite. Negovite sopartijci ne retko se prashuvaat kade e ljubcho. Ne samo po otcepuvanjeto od VMRO-DPMNE, tuku i sega kako pratenik i lider vo senka na VMRO-narodna partija, Georgievski retko se pojavuva i vo parlamentot i vo javnosta. ÒNe go prashuvame kade odi, a i toj izgleda ne chuvstvuva potreba da ni kazheÓ - velat negovi sopartijci. Tie se zhalat deka Georgievski pominuva povekke vreme nadvor od Makedonija, otkolku vo negovata partija, za koja velat deka e vo kriza.
Vo poslednite 4-5 godini mediumite nekolku pati go ãfatijaÒ Georgievski na nekolku luksuzni destinacii vo svetot. Najchesto e vo pridruzhba na soprugata Snezhana. Negovi bliski sorabotnici velat deka semejstvoto Georgievski gi pochnalo shoping-turite niz Obedinetite Arapski Emirati vo 2002 godina, koga ljupcho beshe premier. Nekolku pati bil viden vo Dubai, poznat kako grad na najevtinoto zlato, najgolem fri-shop vo svetot, i po golemiot broj of-shor kompanii i banki. Za prechekot na 2003 godina Georgievski bile videni na Kanarskite Ostrovi. Godina porano, za 1 Maj, bea fateni na proshetka niz Dubai. Georgievski odmora i na jahti vo Grcija. Toj vo nekolku navrati izjavi deka ima prijateli meggu grchkite politichari i biznismeni i deka chesto gi posetuva. Vo VMRO-NP velat deka e pogreshen vpechatokot deka Georgievski chesto sheta na luksuznite destinacii niz svetot. ÒSe sluchuvalo mnogumina da mislat deka Georgievski e nadvor od zemjava, a toj da e tuka. I koga odi nekade, toa e Ohrid ili Dojran, koi gi obozhava. Toj ne saka mnogu sonce. Zatoa pochesto izbira zimuvanje, i toa vo skijachkite centri vo BugarijaÓ - velat vo VMRO-NP.
Vo agenciite velat deka makedonskite politichari za privatnite patuvanja skluchuvaat aranzhmani preku belgradski ili bugarski agencii. (Vreme)

Sopartijcite mu vrtat grb na Georgievski
Bliski sorabotnici na ljubcho Georgievski najavuvaat ostavki od partiskite funkcii, a pogolemiot del od chlenstvoto kke se vrati vo VMRO - DPMNE, nezadovolno od ignorantskiot odnos na Georgievski kon sopartijcite i partijata shto sam ja formira, velat izvori od VMRO - NP. ÒVMRO - narodna partija vekke ne postoi. Partiskata struktura se raspagga, pratenichkata grupa e podelena. Kakva partija e taa shto ja vodi v.d rakovodstvoÓ Ð velat chlenovi na VMRO - NP.
Partiski izvori najavuvaat deka po kongresot naprolet, VMRO - NP kke se vrati vo VMRO - DPMNE. Taa zadacha bi trebalo da ja zavrshi Den Donchev, koj e eden od najnezadovolnite od odnosot na Georgievski. Za nego od poodamna se zboruva deka pregovara so strukturi od DPMNE. Meggu tie shto se povlekuvaat se spomnuva i generalniot sekretar Jovan Andonovski. Aleksandar Ggorggiev, portparol na VMRO - NP, negira deka ima nezadovolstvo meggu chlenstvoto. ÒPartijata funkcionira normalno. Po kongresot ushte povekke kke ja zasilime svojata pozicija. I VMRO - DPMNE sfakkaat deka toa kke bide i vo nivna koristÓ Ð veli Ggorggiev.