New Page 1

AMW Archive   

 
New Page 2

Edition No

Edition No. 958
13 February 2007

Balkan   

Svet   

Sport   

English   

Zaednica   

Istorija   

Crna Hronika   

Zabava   

 
Receive our News Feeds What is RSS
 

 

 

 

 

 

 

 

 
 
NAJNOVI VESTI
Crkva bez pop ne e crkva - crkva bez vernici ne e crkva!
Mozheme da molchime i premolchuvame za se ona shto se sluchuva vo MPC, posebno vo crkvata Sv. Petka vo Rokdejl (Sidnej), no so toa nikomu ne mu pomogame, najmalku na idninata na nashite deca. Ne sum chlen vo nieden crkoven odbor i slednovo moe mislenje e zasnovano vrz mojata analiza od socijalno-duhovna gledna tochka.
Kako vernik i opshtestvenik koj raboti vo makedonskata zaednica povekke od 30 godini, sum bil svedok koga se gradea i osvetuvaa site makedonski hramovi vo Sidnej, a sega sum svedok i na rasturanjeto na tie hramovi. Toa i mi dade povod da reagiram na ovoj nachin i bi gi pottiknal site onie koi ne se vmeshani vo crkovniot zhivot na Makedoncite, da go napravat istoto i pomognat na nekoj nachin da go zadrzhime toa shto sme go izgradile.
Zagrizhen sum shto nekoj si poigruva so sudbinata na makedonskiot narod, posebno nekoj koj se prestavuva kako duhoven vodach na makedonskite vernici. Ragganjeto Hristovo, povtorno, po chetvrti pat, ne mozheshe da se proslavi na nachin na koj mu dolikuva - Svetata Petka povtorno ostana nema i gluva na molenjata od vernicite...
Vernicite so gnev prashuvaa: ÒSo kogo vladikata Petar pravi inaet, so Gospod ili so vernicite?Ó i ÒSHto nie sme zgreshile, vaka shto ne kaznuva, pop da ne ni isprakka?Ó
Fakt e deka:
- Crkvata Sv. Petka se izgradi za eden kratok period vo 1977 godina so pari od makedonskata zaednica;
- Kulturno-prosvetniot centar Ilinden isto taka, se izgradi vo kratok period vo 1980 godina so donacija na makedonskite vernici, a i se kupija nekolku stanovi za upotreba od socijalno-zagrozenite lica od nashata zaednica;
- Detskata gradinka vo Anklif se kupi so drzhavna dotacija i sretstva od Crkovnata opshtina Sv. Petka;
- Povekke drushtva i organizacii koi deluvaat na kulturno-sportsko pole vo Sidnej, isto taka, finansiski se potpomognuvani od Crkvata Sv. Petka, no sekako, so pari od zaednicata;
- Crkvata Sv. Petka se naogga vo Rokdejl - najnaselena opshtina so Makedonci, ili 30 otsto od Makedoncite vo Sidnej zhiveat vo regionot St. George;
- Vladikata Petar ne isprakka i ne mu dozvoluva na nieden pop da sluzhi vo Crkvata Sv. Petka za poslednite chetiri (4) godini;
- Vladikata Petar otvori novo mesto za sluzhba vo Rokdejl, samo stotina metri od crkvata Sv. Petka, kako shto se zboruva, so cel da se pridobijat vernicite i da banknotira crkvata Sv. Petka;
- Vladikata Petar pokrena sudska postapka protiv crkvata Sv. Petka vo 1997 godina i kako shto se zboruva vo zaednicata, povekke od dva milioni dolari se potrosheni za ovoj proces, a nema nikakov rezultat, ili potochno, nema pobednik, a site pari se od zaednicata.
Za nas, poneupatenite, sekako ova glupavo izgleda, bidejkki parite mozhea da se upotrebat za pokorisni celi, na primer, za gradenje na manastir ili kulturen centar, izdavanje na knigi... Znachi, finansiski zaednicata propagga i go gubi avtoritetot vo Avstralija, a shto e najtazhno - makedonskata zaednica po kojznae koj pat povtorno se deli, no sega ne od Bugarite, Srbite, Grcite, Jugoslovenite, slavofonite, inforbirovcite itn..., tuku, samite se delime na onie koi se so vladikata Petar, na onie koi se protiv vladikata Petar i na onie koi ja chuvaat i sledat svetata MPC. Bolkata e pogolema koga brakka, tatko i sin ili kkerka, zastanuvaat na sprotivnite strani...
Nas vernicite, ne ne interesira koj go zapochna sudskiot proces i zoshto se zapochna, za toa povekke pati se pishuvalo i toa go znaeme, ne ne interesira koj kke bide povreden ako zapre procesot, tuku ne interesira:
- Da se zapre maratonskiot sudski proces koj ja nosi zaednicata vo propast;
- Da se otpochne dijalog i da se raboti zaednichki za reshavanje na bezbrojnite problemi vo zaednicata, a eden od najgolemite e toj shto vo poslednite nekolku godini povekke stotici Makedonci se imaat vklucheno vo drugi sektashki crkvi, kako na primer vo Jehovinite svedoci. Da ne go zaboravime i toa shto povekke od 50 otsto od brakovite sklucheni na nashite mladi se so sopruzhnici od drugi nacionalnosti i veroispovedi, t.e. meshani brakovi;
- I shto e najvazhno, da imame makedonski pop vo crkvata Sv. Petka vo Rokdejl koj kke im sluzhi na vernicite.
I najneupateniot mozhe da zakluchi deka dokolku nabrgu ne go reshime gorniot problem, nie chekorime kon samounishtuvanje. Da bideme realni, za edna do dve decenii i segashnite gradeni makedonski hramovi nema da ni bidat potrebni, nitu pak popovi kke ni trebaat, a najmalku vladici. Na narodot ne mu se potrebni sudski raspravii preku koi se bogati samo sudskiot sistem, tuku mu e potrebno duhovno obedinuvanje so duhoven vodach koj ja razbira zaednicata, gi pochituva luggeto i misli za idninata na svojata nacija.
Dushan Ristevski, sociolog i opshtestvenik
TRIBINI NA PRATENIKOT PETAR BRIN ZA MAKEDONSKATA ZAEDNICA
Po povod pretstojnite izbori, pratenikot na Partijata za chovechki prava vo Gorniot dom na parlamentot na Nov Juzhen Vels, Petar BRIN, kke odrzhi nekolku otvoreni tribini za makedonskata zednica vo Nov Juzhen Vels.
Zasega se zakazhana tribini za:
- 21 fevruari 2007, sreda, 19 chasot, vo kulturniot centar Ilinden vo Rokdejl, do crkvata Sv. Petka;
- 24 fevruari 2007, sabota, 17 chasot, vo Makedonskata sala do crkvata Sv. Bogorodica vo njukastel;
- 9 mart 2007, petok, 19 chasot, vo salata na Makedonskata pravoslavna opshtina od Volongong.
Na tribinite kke bidat prezentirani zalozhbite na Partijata za chovechki prava, so posebno vnimanie na aktivnostite za zashtita na chovechkite prava na Makedoncite vo Avstralija i vo delovite na Makedonija pod Grcija, Bugarija i Albanija, kako i lobiranjeto za priznavanje na Republika Makedonija pod ustavnoto ime.
Pratenikot Brin kke gi iznese i svoite stavovi za pritvorot i obvinenieto protiv poraneshniot minister za vnatreshni raboti na Makedonija, ljube BOSHKOSKI, od strana na Hashkiot tribunal.
Prisutnite kke imaat prilika da postavuvaat prashanja i da dadat svoi mislenja i predlozi za rabotata na Partijata za chovechki prava.
Site zainteresirani se dobrodojdeni.
Za povekke informacii: Igor ALEKSANDROV, tel. br. 0419 608 080.
DIJASPORATA I IZBORITE
Iselenicite baraat svoi pretstavnici vo Sobranieto
Makedonskite iselenici se raspolozheni da uchestvuvaat na izborite i istovremeno baraat svoi, a ne pretstavnici na politichkite partii od Makedonija vo parlamentot. Iako se raboti za prvichni reakcii od Avstralija i od Kanada, ova e odgovorot na vladinata inicijativa za nivno vkluchuvanje vo parlamentarnite i vo pretsedatelskite izbori, po koja doprva sleduva poshiroka rasprava po zaednicite. ÒIselenicite, nezavisno od toa kade zhiveat, bi trebalo da izbiraat pretstavnici od svoite zaednici, koi bi gi zastapuvale nivnite interesi vo makedonskoto Sobranie. Tie, po mozhnost, bi trebalo da bidat nezavisni chlenovi, a ne pretstavnici na razgranocite od nekoja politichka partija od MakedonijaÓ - veli Ilcho Andonovski od makedonskiot centar vo Toronto, Kanada. Prichinata za toa, spored nego, e mnogu jasna. Prvo, luggeto shto se iselile pred povekke godini od tatkovinata, ne gi poznavaat pretstavnicite na partiite vo Makedonija. I vtoro, pretstavnicite izbrani od iselenicite podobro gi znaat uslovite i nachinot na zhiveenje vo zemjite od koi doaggaat, svoeto glasachko telo, imaat vekke vospostaveni delovni kontakti... So toa bi mozhele mnogu povekke da pridonesat za vospostavuvanjeto efikasen most - politichki, ekonomski, socijalen - pomeggu Makedonija i taa zemja. ÒPretstavuvanjeto na iselenicite so pretstavnici na partiite od MakedonijaÓ, veli Andonovski, Ònema da gi dade potrebnite efekti. Tie ne gi poznavaat dobro problemite so koi se soochuvaat iselenicite za da ponudat ili baraat nivno reshenie. Mozhebi od samiot pochetok ovaa opcija izgleda poekonomichno, no dolgorochno gledano e nefunkcionalnaÓ, smeta toj.
ÒMakedonija mozhe preku iselenicite da ja dobie svojata renesansa. Tie vo drzhavata vekke vnesuvaat milijarda evra, no za da vlozhat vo biznis, mora da uchestvuvaat i vo vlasta, po primerot na Italija ili HrvatskaÓ - veli Ico Najdovski od Melburn, dolgogodishen sekretar na Sovetot na makedonskata zaednica za Viktorija, Avstralija. Makedoncite, spored nego, imaat lugge dlaboko navlezeni vo avstraliskoto opshtestvo i ako bidat izbrani za pratenici sigurno bi doshle vo Makedonija za da ja izvrshuvaat svojata funkcija.
Prashanjeto za napushtanje na iselenichkiot ÒrajÒ i chetirigodishniot prestoj vo Makedonija, Andonovski go postavuva od drug agol. ÒBi trebalo da stanuva zbor za drug nachin na rabota na novoizbranite pratenici. Pretpochitam toa da se partiski nezavisni pratenici, chija cel bi bila shtitenje na interesite na iselenicite, jaknenje na povrzanosta i pomaganje vo ekonomskiot razvoj na Makedonija. Ako na vakov nachin bidat postaveni rabotite, sigurno bi se nashle poedinci shto bi se nafatile da gi izvrshuvaat vakvite zadachiÓ. Zaednichka e ocenkata deka ako ne mozhe del od postojnite 120 pratenici da bidat chlenovi od dijasporata, bi bilo dobro toj da se zgolemi, vo zavisnost od brojot na iselenicite i zaednicite shto gi zastapuvaat. ÒToj broj mozhebi ne bi trebalo da bide pogolem od 10, so toa shto maksimalniot broj pratenici vo Sobranieto ne bi nadminuval 130. Nachinot na nivniot izbor bi bil spored teritorijalnata pripadnost na nashite zaednici shto postojat nadvor od Makedonija. Ako imame pomali nashi zaednici vo povekke regionalno povrzani zemji, bi trebalo tie zaednici da izbiraat eden zaednichki pretstavnik. Zaednicite vo Avstralija, Kanada i vo SAD bi male najmalku po eden svoj pretstavnikÓ - naglasuva Andonovski. (Dnevnik)
BUGARIJA
OMO ãIlindenÓ - PIRIN ochekuva da bide registrirana od sudot
Vrhovniot kasacionen sud na Bugarija za edna nedela treba da reshi dali kke ja prifati odlukata na sofiskiot gradski sud da ne bide registrirana OMO Ilinden - PIRIN ili predmetot kke go vrati na povtorno razgleduvanje. Vo Sofija bea povikani pretstavnici na partijata i na bugarskoto Obvinitelstvo. ÒNie se nadevame na pozitivna odluka i ochekuvame deloto odnovo da se vrati pred sofiskiot sud na povtorno reshavanje. Smetame deka sudot reshavashe vrz osnova na formalni dokazi i ochekuvame nepravdata kon nas da bide ispravena, zashto ne postoi nikakva zakonska prechka da bide registrirana nashata partijaÒ, izjavi kopretsedatellot na OMO Ilinden - PIRIN, Stojko Stojkov. Toj veli ako predmetot ne se vrati na povtorno reshavanje, kke se zhalat do Evropskiot sudot za pravata na chovekot. No, toa e moshne dolg proces, bidejkki na odlukata od Strazbur treba da se cheka nekolku godini.
Bugarskata agencijata Fokus objavi deka pred Vrhovniot kasacionen sud ne ponudile novi dokazi nitu OMO Ilinden Ð PIRIN, nitu Obvinitelstvoto. Stojkov veli deka novinarot na agencijata ili ne ja poznava procedurata ili saka da sozdade zabuna vo javnosta, zashto Vrhovniot kasacionen sud ne raspraval za novi dokazi. Toj ili ja prifakkal odlukata na Sofiskiot gradski sud ili deloto go vrakkal na povtorno razgleduvanje. Novi dokazi kke treba da se ponudat ako dojde do povtorno rasprava, a od OMO Ilinden - PIRIN se podgotveni da go napravat toa. Najverojatno, novi dokazi kke ponudi i Obvinitelstvoto. Tokmu i poradi toa beshe sprovedena i policiskata akcija, koga okolu 6.000 chlenovi na partijata bea vikani vo policiskite stanici ili posetuvani doma i zaplashuvani da se otkazhat od partijata, so shto se nastojuvashe brojkata na pristapnici za registracija OMO Ilinden - PIRIN da se simne pod 5. 000 propishani so zakon i taka partijata da ne bide registrirana.
Stojkov dodava deka tie nemaat nikakva oficijalna informacija shto pokazhala policiskata proverka na chlenstvoto, no ima soznanija deka nekoi chlenovi koi bile zaplashuvani vekke ja napushtile partijata. Ne znae kolkav e nivniot broj, a Obvinitelstvoto toa najverojatno kke go soopshti ako dojde do nova rasprava pred sofiskiot gradski sud. ÒPred objektiven sud nema da pominat eventualnite dokazi shto gi iznudila policijata, zashto nie imame protivdokazi za pritisocite shto se vrsheni vrz nasheto chlenstvoÒ, veli Stojkov, koj, i pokraj se, se nadeva deka nivnata partija, konechno, kke bide registirana. (Utrinski vesnik)
PONIZHUVANJE SREDE SKOPJE
ÓSlavomakedoncite i Bugarite se isto shto i Gegite i Toskite!Ó
Slavomakedoncite i Bugarite se isto shto i Gegite i Toskite! Vakvo tvrdenje vo sredata iznel Serzh Mate, na predavanjeto na tema Budenjeto na nacionalnata svest kaj Albancite vo 19 vek, shto se odrzha vo Francuskiot kulturen centar vo Skopje. Odgovarajkki na postaveno prashanje dali Toskite i Gegite (albanski pleminja Ð n.z.) se razlichen narod, Mate rekol deka razlikata pomeggu niv, od edna strana, e ista so razlikata pomeggu Slavomakedoncite i Bugarite. ÒNe sakam nikogo da provociram, no moj lichen stav e deka razlikite se isti. Slovenskiot makedonski i bugarskiot formiraat eden dijasistem na bugarskiot jazik. Ovie dva dijalekta imaat jazichna struktura kakva shto e albanskiot dijalekt meggu Toskite i GegiteÓ - zabelezhal toj.
Mate prestojuvashe i vo Tetovo i nasproti obidite, Francuskiot kulturen centar ne mozheshe da ni ovozmozhi direkten kontakt za toj da ni gi objasni detalno svoite stavovi. Izrechenite stavovi se lichna odgovornost na samiot predavach, beshe oficijalnoto objasnuvanje na Centarot. Mate vo Makedonija prestojuva privatno i negoviot prestoj e iskoristen za vkluchuvanje vo godinashnata programa na Francuskiot centar. Toj e avtor na knigata ÒIstorijata na Albancite: Od Ilirite do nezavisnost na KosovoÓ. (Dnevnik)
TETOVO
Makedoncite od Egejska Makedonija - vo akcija za vrakkanje na imotite
Vo Tetovo e promovirana inicijativata na Koordinativnoto telo na zdruzhenijata na Makedoncite od Egejska Makedonija za ostvaruvanje na pravoto za sopstvenost na imotite shto sega se naoggaat vo Republika Grcija. Makedoncite koi poteknuvaat od Egejska Makedonija kke mozhat da podnesat baranje za vrakkanje na imotite shto sega postojat vo Republika Grcija. Ova kke bide ovozmozheno preku inicijativata na dvete zdruzhenija na Makedoncite od Egejska Makedonija koi pred izvesno vreme se soedinija i pochnaa koordinacija za ovaa akcija. Site zainteresirani kke mozhat da popolnat formulari vo koi kke navedat so kakov imot raspolagaat, a Zdruzhenieto soglasno so meggunarodnite zakoni kke bara ostvaruvanje na pravoto na sopstvenost. ÒOvaa akcija e pochnata otkako beshe pokrenata sudska postapka pred sudot za chovekovi prava vo Strazbur bidejkki na Makedoncite shto se rodeni vo Grcija im se osporuva pravoto na sopstvenost na imotÓ - izjavi GGoko Donevski od Zdruzhenieto. ÒZhelbata e da ovozmozhi vrakkanje na imotot, a ne na vrednosta na imotiteÓ - istakna koordinatorot na akcijata Metodija Toshevski. Zdruzhenijata se nadevaat deka ovaa akcija kke dade plod, bidejkki edna vakva inicijativa pred 20 godini ne beshe konkretno realizirana. (Vreme)
 
 
 
New Page 3
THIS WEEKS EDITION


HAVE YOUR SAY!

Pisma do Urednikot

Letter to the Editor
 
 

 

 

 

 

 

Help

About Us | Contact Us | Get your Newspaper Delivered | Advertise with Us
Copyright ©2006-2007 Australian Macedonian Weekly. All Rights Reserved.