NA BERLINSKIOT FILMSKI FESTIVAL
SenkiÓ na Manchevski na Berlinale
Noviot film na rezhiserot Milcho Manchevski, ãSenkiÓ, za prvpat beshe prikazhan na filmskiot festival vo Berlin, no ne kako del od programata i za shirokata publika, tuku samo za struchnata javnost i za potencijalnite distributeri. Berlinaleto, eden od trite najgolemi svetski filmski festivali, zaedno so Kan i Venecija zavrshi vo nedelata, 18 fevruari.
Filmot e vekke prodaden za distribucija vo nekolku zemji. Promocijata na ãSenkiÓ ja pravi negoviot svetski distributer, germanskata ãBavarija film interneshnelÓ.
Direktorot na ãBavarijaÓ, Torsten Riter, rekol deka ãSenkiÓ im e glaven adut za ovaa godina i film na koj mnogu smetaat.
Tretiot film na najpoznatiot makedonski rezhiser beshe sniman minatoto leto vo Skopje i na 80 lokacii niz zemjata, pod rabotniot naslov ãKoskiÓ, a vo momentov se raboti montazhata vo njujork.
ãSenkiÓ e potresna urbana prikazna za mlad doktor (koj go igra akterot Borche Nachev), koj se obiduva da se pronajde sebesi.
Ekipata na filmot ja sochinuvaat vrvni profesionalci, mnogu poznati i priznati lugge od svetot na filmot i umetnosta. Kinematografer e Fabio Chanketi, chovekot koj raboteshe so Bernardo Bertoluchi za filmot ãSonuvachiÓ. Muzikata za ãSenkiÓ ja napravi Zbignjev Preizner, sorabotnik na poznatiot rezhiser Kzhishtof Kishlovski od trilogijata ãTri boi: Sino, Belo, CrvenoÓ.
Glavnite ulogi gi tolkuvaat mladite akteri Borche Nachev i Vesna Stanojevska, a pokraj niv nastapuvaat i Sabina Ajrula Tozija, Dime Iliev, Ana Kostovska, Petar Mirchevski, Salaetin Bilal i drugi.
Kako eden od proektite so najvisok rang vo Evropa, ãSenkiÓ e evropska koprodukcija na Makedonija so Italija, Shpanija, Germanija i so Bugarija. Filmot ãSenkiÓ ja dobi maksimalnata poddrshka od evropskiot koprodukciski fond ãEuroimazhÓ.
Svetskata premiera e najavena za ovaa prolet.

PO ODLUKATA NA MINISTERSTVOTO ZA KULTURA DA NE GO FINANSIRA FILMOT NA POPOVSKI
ÒBalkanot..Ó prodolzhuva da zhivee
ÒBalkanot ne e mrtovÓ, filmot shto go odbi za dofinansiranje Ministerstvoto za kultura na Makedonija, prodolzhuva da sobira pari od koproducentite. Od produkcijata ÒKino okoÓ informiraa deka srpskiot koproducent, akterot Svetozar Cvetkovikk, preku firmata ÒTestamentÓ, dobil pari od Srpskiot filmski centar od budzetot za finansiranje na malcinski kulturi ili na proekti od regionot.
Cvetkovikk izjavi deka so golemo zadovolstvo ja primil odlukata na komisijata i deka mu e drago shto po mnogu godini, sega vo uloga na koproducent, povtorno kke raboti vo Makedonija.
ÒSilen vpechatok mi ostavi scenarioto na ovaa istoriska bajka vo koja vo milje na raspad na Otomanskata Imperija niz tragichna ljubov, koja mu e zhrtvuvana na opshtestveniot progres, sozdava nova estetika i nova etika. Siguren sum deka Aco Popovski ova odlichno scenario kke go pretochi vo vozbudliv filmÓ, veli Cvetkovikk.
ÒBalkanot ne e mrtovÓ pred dve godini dobi 170.000 evra od Ministerstvoto za kultura na Makedonija, so dogovor za finansiranje lani i dofinansiranje godinava. Filmot ne gi dobi parite vo 2006, a ne pochna nitu da se snima.
Ministerstvoto reshi da ne go finansira proektot, so obrazlozhenie deka proektot ne bil gotov navreme i nemal stranski koproducenti shto ÒKino okoÓ gi najavi na samiot kraj od minatata godinata, a toa e, pokraj ÒTestamentÓ, i turskiot partner PiÓ produkcija.

ZA EDEN MESEC VO VANKUVER
Makedonska akterka snimi tri filma vo Kanada
Blagodarenie na sposobnosta da go dolovi istochnoevropskiot akcent, Aleksandra Nasteska gi dobila ulogite vo trite kratki ostvaruvanja

Mladata makedonska akterka Aleksandra Nasteska, koja zhivee i raboti vo Vankuver, Kanada, vo minatiot mesec snimi tri kratki filma. Posledniot, narechen ãKolibaÓ, go zavrshi minatata nedela i prodolzhi so kastinzite za novi filmski i marketinshki proekti. Dvaeset i petgodishnata Aleksandra lani diplomira na otsekot za teatarska, filmska i televiziska gluma vo Vankuverskata filmska shkola. Makedonskata javnost ja zapozna pred nekolku godini kako voditelka na TV-proektite ãSajber spejsÓ, ãFimejlÓ i ãDosie SkopjeÓ.
Prviot od trite filma shto neodamna gi snimi, ãKoj saka da bide Amerikanec?Ó, e ocenet kako edno od najuspeshnite kratki izdanija na Vankuverskata shkola i budi interes na festivalite na koi se pojavuva.
- Ulogata ja dobiv pod neobichni okolnosti. Se podgotviv za audicija za glavnata mashka uloga, Nikolaj, so shto ja prerabotiv vo devojka Nikolina. Rezhiserot tolku mnogu se odushevi od promenite shto se podzamisli i beshe podgotven da go promeni celiot film. Za zhal, lokaciite bea potvrdeni i se' beshe vekke dogovoreno, pa taka mi ja dodelija sporednata uloga, na glavnata konkurentka na Nikolaj vo kvizot ãKoj saka da bide Amerikanec?Ó - veli Aleksandra.
Ovoj desetminuten film mozhe da se pogledne na internet-stranicata za besplatno simnuvanje i gledanje na videomaterijali, ãJu-tjubÓ.
ãShouto na PolÓ e vtoriot kratok film vo koj uchestvuvashe Aleksandra. Toj e parodija na edno realno televizisko-shou vo koe uchesnicite vleguvaat vo zhestoki raspravii i javno reshavaat sushtinski zhivotni prashanja. Nasteska ja igra Marija, devojkata chij partner, poradi nemanjeto pari, pochnuva da se prostituira vo ãvisokite krugoviÓ.
Posledniot film ãKolibaÓ, pak, e povisoka produkcija od prethodnite. Vo nego Aleksandra zboruva na makedonski, srpski, francuski i na germanski jazik. Dejstvoto e smesteno vo dve kukkarki na edna planina. Ovaa horor-prikazna pochnuva vo 1930 godina, koga zhitelite na tamoshno selo ubile edna veshterka pod obvinenie deka taa e vinovna za smrtta na nekolku nivni deca. Od nea se pojavile site dushi shto zhiveat vo nejzinoto telo i molele za spas pred da i go otkornat srceto. Taa gi prokolnala selanite i dejstvoto prodolzhuva vo 2007 godina, koga taa se vrakka da gi progonuva nivnite potomci...
- Za ovoj film povtorno konkurirav za drug lik, no koga mi go slushnaa akcentot, rezhiserot go preraboti scenarioto za likot na starata veshterka, za da mi odgovara na vozrasta - veli Aleksandra.
Pokraj rabotata na kratki filmovi i nekolku ulogi, eden od nejzinite angazhmani beshe i rabotata na mjuzikl. Edna od numerite shto gi peela vo proektot bila starata makedonska pesna ãSnoshti minavÓ.
Mjuziklot bil del od nejzinata diplomska rabota, a otkoga profesorkata ja slushnala pesnata, se vljubila vo melodijata i vo nachinot na koj nejziniot glas celosno se promenil koga Aleksandra peela na majchiniot jazik.
Momentno, Nasteska raboti i vo organizacija shto go poddrzhuva vkluchuvanjeto na vozrasni so posebni potrebi, kako autizmot, vo zaednicata i vo sekojdnevniot zhivot.

ÒBoli li?Ó nagraden za najdobar poster
Makedonskiot film ÒBoli li? - Prvata balkanska dogmaÓ na Aneta Leshnikovska vo Roterdam ja dobi nagradata za najdobar poster shto ja dodeluva filmskoto spisanie ÒSkrinÓ. Posterot beshe mnogu prisuten na festivalot - bea iznalepeni site mesta kade shto odeshe festivalskata programa.
Avtor na posterot e Slobodan Jakkoski, koj e del od skopskata umetnichka druzhina NMP, shto raboteshe na promomaterijalite shto go sledea filmot. Jakkoski veli deka idejata na posterot najdobro ja sumira sloganot na filmot: ÒRealnost bazirana na fikcijaÓ.
ÒBidejki se raboti za Dogma film, koj po definicija e fokusiran na realnosta, no i za specifichen Dogma film - zashto e vsushnost film za snimanjeto na eden Dogma film - mislev deka e dobra ideja promotivniot materijal da bide shto ponadrealen, provokativen i bombastichen, pa duri i holivudski, t.e da se fokusira na fikcijata shto ja sozdava realnosta. Normalno, sakav da gi zadrzham osnovnite referenci na filmot: Skopje (gradot ubav bukvalno niknuva od zemjata), Makedonija (da, sonceto treba da potsetuva na nasheto zname), Irena Ristikk kako puka so kamera (ideja na Aneta), lubenicata (kke go gledate filmot). Ova e dokumentaren film za realnosta na urbaniot i ne tolku urbaniot zhivot vo Skopje vo koj vsushnost sfakkame deka nashata realnost povekke nalikuva na film odoshto na realnost. I obratno. Konfuzno i postmoderno? Da, vo sekoj sluchaj. No, barem spored mene, toa e i edna od poentite na ÒBoli li?Ó, film koj nastojuva da gi probie vospostavenite normi za toa shto e realnost, a shto fikcija i dali voopshto, ima razlikaÓ, veli Jakkoski.

MELITA JA PODDRZhUVA SVETSKATA KAMPAnjA PROTIV PRIRODNOTO KRZNO
Gola gi shtiti zhivotnite
TV voditelkata Melita Rakichevikk se razgole za kampanjata ÒNe nosete krzno-krznoto ubivaÓ. So kapa od veshtachko krzno, izvezena so kristali Svarovski, so biseri okolu vratot i so nejzinata machka Pariz , kako od majka rodena Melita ja podrzha svetskata kampanja protiv prirodnoto krzno. Po stapkite na seks bombata Pamela Anderson, pop kralicata Madona, Pink, manekenkite Naomi Kempbel i Eva Hercigova, aktivistki za pravata na zhivotnite, i Melita saka da pokazhe deka nosenjeto prirodno krzno ubiva iljadnici nevini zhivotni.
- Porakata e jasna. Ostavete im go prirodnoto krzno na zhivotnite. Nim im pripagga. Se razgolev oti sakam na svetot da mu pokazham deka nosenjeto krzno od zhivotni nosi ubivanje, krvoprolevanje i smrt. Sakam da ja podignam svesta na nashiot narod za poinaku da gi gledaat glamuroznite bundi.Toa e isto kako da se kitite so tuggi perja. Sakam da gi prasham site onie koi nosat prirodno krzno kako se chuvstvuvaat vo tugga kozha? Vo kampanjata sakam da im objasnam na luggeto deka ubavata bunda vo izlogot e napravena od zhivotinska kozha za koja sekojdnevno umiraat iljadnici zhivotni i toa na najsurov nachin. Ne e vazhno dali nekoj kke me osudi ili ne, vazhno e mojata poraka da dopre dlaboko do onie koi go nosat prirodnoto krzno, izjavi Melita.
Fotografiite na Melita Rakichevikk ili na makedonskata Brizhit Bardo, kako shto ja narekuvaat, kke se najdat i na nekolku stranski modni spisanija.
Za nejziniot stajling se pogrizhi vizazhistot Sergej, a fotografiite se na modniot fotograf Dejan Milichevikk.

Ljubovta na Esma opeana vo pesna
Kralicata na romskata pesna Esma Redzepova- Teodosievska romansata so nashinecot od Amerika ja opea vo balada. Romansata beshe pred edna godina, ama dodeka traeshe se sozdavashe i pesnata ÒDobredojde najmiloÓ, koja e smestena na nejziniot posleden album na makedonski jazik, promoviran pred krajot na minatata godina.
- Pesnata lichi na avtobiografska, no jas ne sakam da ja dozhivuvam taka. Ama moram da priznam deka premnogu e ubava i koga ja slushnav vednash mi se dopadna. Jas pesna vo takov stil ne sum peela i zatoa sakav da imam neshto poinakvo. A tekstopisecot znae od kade mu e inspiracijata, veli Esma.
Avtorot na tekstot Borche Nechovski priznava deka zborovite na ovaa pesna se inspirirani od romansata na kralicata.
- Tekstot se raggashe vo toa vreme koga prijatelot na Esma beshe vo Makedonija. Ne e nejzina narachka, tuku moja zhelba da se zabelezhi eden ubav moment. Priznavam deka tekstot e napraven po vistinska prikazna, koja ne e zavrshena ama mojata fantazija ja zavrshi vo pesnata. Sepak, mi e zhal shto taa romansa ne se zavrshi taka kako shto sakav jas. Milo mi e shto bev svedok na edna ljubov i taa ljubov ja opishav. Normalno ne mi ja naracha Esma, taa ne ni znaeshe. Koga ja dobiv muzikata od Cule bev voodusheven. I bidejki prikaznata mu beshe pred ochi i svezha tekstot go napraviv za nekolku chasa. Na zadovolstvo na Cule, Esma, na mene i sekako na Simeon koj ja pravi selekcijata na pesnite na kralicata, veli Borche.
Romansata na Esma beshe pred krajot na 2005 i pochetokot na minatata godina. Nivni bliski togash velea deka meggu niv dvajca se sluchila ljubov na prv pogled, zashto vednash se pochuvstvuvala hemijata meggu niv. Deka na povidok e vrska za koja podednakvo se zainteresirani dvete strani. Esma togash prizna deka neshto ubavo i se sluchuva, no ne sakashe da kazhe nishto pokonkretno. Osven deka e rano za bilo shto da kazhe. Taa i posle edna godina ne saka javno da zboruva za toa

Nikola Kodzabashija kke pravi muzika za Bi-Bi-Si
Nikola Kodzabashija, kompozitor i profesor po muzika koj raboti vo Kralskiot nacionalen teatar vo London, denovive dobil angazhman da ja pishuva muzikata za dokumentaren serijal na Bi-Bi-Si vo tri dela ÒRasizmot niz vremetoÓ.
Kako shto ni reche Kodzabashija, se raboti za eden od najserioznite i najopsezhnite proekti na Bi-Bi-Si za 2007. Proektot kke se zanimava so povekke aspekti i so fenomenologijata na rasite, kulturata, rasizmot, nacionalizmot i nivnata istorija od drevnite vreminja do denes. Proektot kke go rezhiraat trojca rezhiseri, meggu koi i Pol Tikel, dobitnik na nekolku nagradi ÒBaftaÓ.
ÒZa mene ova beshe golemo iznenaduvanje, zashto pred edna nedela mi se javija od Bi-Bi-Si i me prashaa dali kke bidam zainteresiran da go rabotam saund dizajnot na serijalot. Odgovoriv, normalno, potvrdno, zashto vakva televiziska shansa se dobiva verojatno ednash vo 10 godiniÓ, ni izjavi Kodzabashija.
Toj veli deka serijalot vekke se snima paralelno vo 7 zemji na 4 kontinenti. Pokraj za publikata na Bi-Bi-Si, proektot e namenet i vekke e prodaden za emituvanje na nekolku amerikanski i evropski TV-mrezhi.
Kodzabashija, pokraj redovnite angazhmani vo Nacionalniot teatar i predavanjata na Plimut univerzitetot, denovive dobil angazhman od svojata matichna kukka da pishuva muzika za detska pretstava bazirana na anglo-saksonska legenda.

PET GODINI BALKANSKA KARIERA
Toshe vo dokumentarec
Ò5 godini Balkanska karieraÓ e rabotniot naslov na dokumentarniot film posveten na najgolemata makedonska pop-yvezda Toshe Proeski, shto vekke se podgotvuva vo kujnata na Avord entertejment. Dokumentarecot kke bide posveten na negovata kariera i seto ona shto se sluchuvashe vo izminatite pet godini, a kke se pojavi vo dve razlichni verzii - prvata kke bide dokumentaren film namenet za DVD izdanija, a vtorata serija vo nekolku prodolzhenija i za TV-prikazhuvanje.
Scenarioto za materijalot, vistinsko iznenaduvanje za fanovite na Toshe, neoficijalno, kke bide delo na Ognen Nedelkovski, dodeka za produkcijata kke se pogrizhi Avord entertejment. Pokraj arhivskite materijali, snimeni na nastapite na Toshe niz Balkanot, kke ima i razgovori so negovite sorabotnici, a shto kke se snimaat na avtentichni lokacii. Premierata na proektot se ochekuva nekade naprolet.
Osven dokumentarecot za ona shto se sluchuvalo vo izminatite pet godini, se ochekuva videomaterijal i za snimanjeto na noviot angliski album. Toj se ochekuva da bide zavrshen otkako kke bide kompletirano snimanjeto na pesnite, od koi vekke pogolemiot del i se zavrsheni.
Sepak, ona shto najmnogu go okupirashe Toshe izminative denovi, bea podogotovkite za belgradskiot koncert. Za koncertot shto kke go odrzhi na 14 fevruari vo belgradska ãArenaÓ, Toshe Proeski se podgotvuvashe ne samo glasovno tuku i kondiciski, trenirajkki kik-boks. Toj sekojdnevno go vezhbashe repertoarot so svojot bend ãBlu fanki individualsÓ i so Makedonskiot simfoniski orkestar.
Denovive, mediumi od Srbija i od Hrvatska doaggaa vo Skopje i pravea intervjua so Proeski. Toj pred mediumite prizna deka go ãdrmaÓ silna trema pred golemiot koncert. Ushte povozbudena beshe negovata menadzerka Liljana Petrovikk.
- Pregolem e zalakot da se napravi koncert na ãArenaÓ, kade shto dosega peele Fil Kolins, Zdravko Cholikk i Bajaga. Angliskite promotori na Toshe mu dozvolija da go izvede duetot so dzana Nanini, koja kke mu bide specijalna gostinka, a Toshe kke i vozvrati vo april na nejziniot koncert vo London - reche negovata menadzerka, Liljana Petrovikk.
Specijalni gosti na koncertot na Toshe kke bidat i ãTanecÓ, koi kke go pridruzhuvaat vo peenjeto na pesnata ãMore sokol pieÓ, a kke izvedat i desetminutna tochka.
Mnogu belgradski VIP-lichnosti, duri i pretstavnici od Vladata na Republika Srbija izrazile zhelba da dobijat bilet povekke za koncertot na yvezdata Toshe Proeski, tvrdi menadzerot Gane Pecikoza od Belgrad, koj zaedno so skopskata produkcija ãAvordÓ go organizira ovoj spektakl.
Denovive, albumot na Toshe Proeski so naslov ÒDen za nasÓ, izdaden vo 2004 godina, povtorno se pojavi na pazarot. Idejata za reizdavanje poteknuva od golemiot interes na fanovite na Toshe koi propushtile da go kupat materijalot na vreme. Dvojniot album so vkupno 17 kompozicii gi sodrzhi pesnite shto Toshe gi otpea na nacionalniot izbor za pesna na Evrovizija, kako i sedumte temi shto vo toa vreme paralelno se rabotea.

Karolina neosvoiva
So glamurozna shminka i so provokativen imidz, so crn i crven fustan od dizajnerskite modni kukki ÒKavaliÓ i ÒValentinoÓ, pop pejachkata Karolina Gocheva glumi neosvoiva vo noviot spot za pesnata ÒTi i jasÓ na srpskata grupa ÒFlamingosiÓ. Pesnata vekke se vrti na site TV i radio stanici na Balkanot. Karolina e specijalna gostinka na nivniot album ÒGordost i predrasudaÓ.
- Fala mu na boga shto ne me barate za da vi raskazham za mojot privaten zhivot. Pa i onaka go nemam. Se sheguvam. ÒFlamingosiÓ me pokanija da im bidam gostinka na noviot album. So zadovolstvo prifativ, oti mnogu mi se dopadna pesnata. Snimavme tri dena so filmska kamera vo Belgrad. Vo spotot glumam devojka koja momchinjata se obiduvaat na najrazlichni nachini da ja osvojat. No beznadezhno. Me raduva shto za kuso vreme pesnata ÒTi i jasÓ stana hit po radijataÓ, ni izjavi Karolina vo telefonskiot razgovor.
Pop pejachkata momentno intenzivno se podgotvuva za Skopskiot festival. Veli deka retko izleguva od doma i deka e preokupirana so rabotnite obvrski.

SE PRECIZIRAAT DETALITE ZA IZBOROT NA PESNA NA EVROVIZIJA
Milanka Rashikk - edna od voditelite
Voditelskata dvojka na nacionalniot izbor za Evrovizija se' ushte ne e kompletirana i zasega edinstveno e potvrdeno deka del od nea kke bide Milanka Rashikk. Spored sheficata na makedonskata delegacija Tatjana Gogovska, vo zavrshna faza se i pregovorite so nejziniot partner, chie ime zasega, a od razbirlivi prichini ne se potvrduva. Iako, neoficijalno, doznavame deka stanuva zbor za golema i moshne atraktivna voditelska yvezda.
Ushte edna informacija povrzana so makedonskiot izbor e i toa shto vekke se precizirani pravilata za odvivanje na nacionalniot natprevar i pravilata za glasanje i izbor na pobednichkata pesna. Pretstavnikot kke se izbira po pat na telefonsko glasanje, shto kke bide vozmozhno samo od fiksnata telefonija. Za taa cel vekke se obezbedeni 15 razlichni telefonski broevi. Na toj nachin organizatorot kke se obide da gi odbegne eventualnite manipulacii so kupuvanje glasovi preku mobilnite operatori. Noviot sistem na glasanje kke opfati 11 regionalni centri vo koi kke ima improvizirani studija so slika i ton i od kade kke se soopshtuvaat rezultatite od telefonskoto glasanje, chij zbiren centar e Telekom.
Gledachite kke imaat mozhnost da glasaat 10 minuti, period vo koj so vremetraenjeto na obrabotkata na podatocite za publikata vo Univerzalna kke ima spektakularno muzichko shou. Spored pravilata na EBU na raspolaganje kke bide staveno i bekap zhiri, koe kke profunkcionira pri eventualni tehnichki problemi.

ãTAAÓ IZBOR
Lambe Alabakovski najmomche na godinata
Lambe Alabakovski e najmomche za 2006 godina, spored glasovite na chitatelite na tinejdzerskoto spisanie ãTaaÓ .
Organizatorite se zadovolni od konechniot rezultat i smetaat deka Lambe ja zasluzhil pobedata bidejkki vo izminatata godina ostavi vistinski pechat na makedonskoto muzichko nebo so svojot album i so pesnata shto spored mnogumina e hit na godinata, ãMore od solziÓ.
Kontroverzniot voditel Bojan Jovanovski, pak, e najnemomche na godinata. Ovaa kategorija organizatorite ja vovedoa prvpat.
- Na chitatelkite ne im ponudivme iminja, pa tie da glasaat za svojot milenik kako shto pravevme izminative chetiri godini, tuku samite si predlagaa koj e najmomche. Bidejkki ovaa godina momchinjata od estradata vo Makedonija ne bea tolku vo preden plan, reshivme da vovedeme i kategorija najnemomche. Rechisi 99 otsto od pristignatite pisma i mejlovi se odnesuvaa na Bojan 13-ka - veli Andrijana Jovanovska od ãTaaÓ.
- Tinejdzerkite go posochija Bojan kako primer shto nikoj ne treba da go sledi - velat od ãTaaÓ.
Dosega titulata najmomche na godinata ja osvoija pejachite Adrijan Gadza, Toshe Proeski, voditelot Petar Ggoshev i manekenot Ivica Smilkovski.

POP-PEJAChKATA KUPUVA STAN
Kristina bara novo ljubovno gnezdo
Pop-pejachkata Kristina Arnaudova vekke dva meseca uzhiva vo brachnata harmonija. No, zaedno so nejziniot soprug, rakometarot Aleksandar Petrovski, vo posledno vreme gledaat stanovi na povekke lokacii niz Skopje za da go napushtat potstanarskiot zhivot i da svijat ljubovno gnezno vo sopstven stan.
ÒIako sakavme da gradime kukka - se premislivme, zatoa shto placevite se mnogu skapi, a i golemo maltretiranje e gradenjeto kukka. Stan e poednostavna varijanta. Sega zhiveeme vo Debar maalo i plakkame 200 evra kirija, no bi bilo poubavo koga tie pari bi gi investirale vo neshto nashe. Vekke odbravme stan od 65 kvadratni metri vo zgradite zad Amerikanskata amabasada. No ostanuva ushte da prodadam del od imotot shto go imam vo Negotino i Aleksandar vo BitolaÓ, veli Kristina.

ãVo pravo siÓ kako najava za album
Avtorot i pejach Jovan Jovanov pod zakrila na ãPremier produkcijaÓ, kukkata chija ekskluzivka e None Nedelkovska, i oficijalno go promovirashe svojot nov videospot za temata ãVo pravo siÓ, koja e najava za negoviot nov album shto kke se pojavi vo april.
ãNe sum imal promocija od vremeto na ÕMagijaÕ, milo mi e shto ste ovdeÓ, gi pozdravi Jovan mnogubrojnite novinari, kolegi i prijateli koi prisustvuvaa na promocijata, meggu koi gi vidovme i Adrijan Gadza, Maja Sazdanovska, Fani Hristova, ekschlenovite na ãMagijaÓ, Maja Gligorova, Elvir Mekikk... Videozapisot na Jovan e sniman pod rezhiserskata palka na Darko Andonovski i negovata produkcija, a kadrite se napraveni na nekolku razlichni lokacii. Vo spotot mozhe da se vidat atraktivni devojki, no i edno belo pijano na koe Jovan sviri srede avtopat.
TV-promocijata na rok-baladata ãVo pravo siÓ vekke se sluchi, dodeka naredniot period Jovanov kke go iskoristi za finish na nosachot na zvuk i pouspeshno pretstavuvanje na nacionalniot evroviziski izbor na koj kke nastapi vo duet so ãstarataÓ partnerka Maja Sazdanovska.

DODELENA NAGRADATA NA STRUShKITE VEChERI NA POEZIJATA:
Ò Zlatniot venecÓ za Palestinecot Mahmud Darvish
Godinashniot dobitnik na ÒZlatniot venecÓ na Strushkite vecheri na poezijata e palestinskiot poet Mahmud Darvish, soopshti Upravniot odbor na poetskata manifestacija.
Mahmud Darvish, velat vo svoeto obrazlozhenie od SVP, vo momentov se smeta za najeminenten palestinski poet i voopshto za najvazhen sovremen poet koj pishuva na arapski. Osven shto e poet, toj e i romansier i knizheven teoretichar. Ima objaveno nad 40 naslovi vo ovie zhanrovi. Prvata poetska kniga mu e izdadena vo 1964 godina. Objavuval na povekke jazici, a vo 2000 izbor od negova poezija izdade i najprestizhniot francuski izdavach ÒGalimarÓ.
Roden e vo 1943 godina vo seloto Al Birva - Palestina vo sunitsko-muslimansko semejstvo. Vo mladosta e nekolkupati zatvoran poradi negovata politichka aktivnost. Dobitnik e na povekke nagradi, kako Leninova nagrada za literatura, Stalinova nagrada za mir, Nagradata za kulturni slobodi. Vo momentov raboti kako glaven urednik na spisanieto ÒAl KarmelÓ koe toj i go osnoval pred 10 godini.