|
|
Predocna dochiveav
Shto znazhi vistinska ljubov
 Pred
nekoja vecher, za chudo, mojot soprug Zdravko beshe doma.
Otkako ja isprativ nashata kkerka na spienje, izgledavme
zaedno nekoj romantichen film na televizija. Beshe toa
prikazna shto mnogu me potsetuvashe na Zoran. Gledajkki go
filmot malku se rastrevozhiv, i duri koga mi se obrati
Zdravko sfativ deka sum se rasplakala.
- Ne mozham da veruvam deka navistina plachesh, Gordana!
Zarem mislish deka postojat vakvi ljubovni vrski koga i
samata gledash deka toa e samo film.
Bev pod dejstvo na nesrekkniot kraj i sopstvenite spomeni
pa nemav sila ni da mu odgovoram neshto. Sepak,
chuvstvuvav potreba da mu kazham deka vistinskata ljubov
sepak postoi, ljubov koja nikogash ne se zaborava iako se
sluchila vo progreshno vreme.
- Ne e mozhno da zasakash nekogo tolku silno samo za dva
dena. ljubovta kako nashava e vistinska. Imame prekrasno
semejstvo, se poddrzhuvame vo se i se razbirame, se
pochituvame meggusebno.
- Zoshto bi bilo nevozmozhno, Zdravko? ljubovta ne poznava
granici, ednostavno se pojavuva i ti mozhesh da ja
pochuvstvuvash ili ne. Gledash deka taa se zhrtvuvashe vo
imeto na decata i soprugot, no srceto i veleshe drugo ...
- Ne mozham da veruvam deka go mislish toa, Gordana. Dusho,
ova beshe samo film. Koj se sekkava na nekoja poraneshna
ljubov niz celiot svoj zhivot? Ne poznavam takvi.
Ne mozhev povekke da go slusham. Im se prepushtiv na
sopstvenite spomeni i ne mi beshe gajle za nishto. Zdravko
me ostavi na mira. Vednash se prefrliv na moite spomeni za
Zoran i sekkavanjata tolku bolni shto me vrzuvaa za nego.
Pa sepak, smetam deka odlukata shto ja donesovme taa
vecher beshe edistvenata mozhna i pravilna. Trebashe da
bidam so nego, da mu kazham na Zdravko deka se vljubiv vo
negoviot brat i deka nie dvajcata zaminuvame. No ne mozhev
da im go storam toa na svoite deca i na soprugot. Ne
mozhev na decata da im go odzemam tatkoto samo zatoa shto
predocna spoznav shto znachi vistinska ljubov.
Nivniot tatko beshe dobar chovek, predaden soprug i
odgovoren roditel, pa zatoa odluchiv da se povredam sebesi.
Svesno ja prekinav taa dlaboko emotivna vrska, no do denes
ne prestanav da sonuvam za nego, da se izmachuvam so misli
od tipot Óshto kke beshe da..Ó. Nie dvajcata minavme samo
edna zaednichka nokk, no pogledite shto pred toa gi
chuvstvuvav vrz sebe, dopirite shto si gi izmenuvavme
zboruvaa deka toa e ona vistinskoto. Se setiv na denot
koga kako uragan vleta vo nashite zhivoti i se isprevre
naopaku.
Beshe prikvecher i sekoj mig go ochekuvav Zdravko da se
vrati od rabota. Vecherata beshe gotova. Negovata omilena
ribja chorba beshe topla, kako i zelnikot od praz. Za
desert mu napraviv chokoladna torta, a masata vekke beshe
namestena. Taa vecher proslavuvavme sedumgodishnina od
brakot. Se morashe da bide besprekorno. Zdravko raboteshe
kako shofer i chesto gi menuvashe smenite, vekke ne mozhev
ni red da mu fatam pa zatoa i ne znaev koga tochno kke se
vrati. Se poglednav vo ogledalo i mu se nasmeav na svojot
stomak. Dvete bremenosti bea ostavile nepopravliva traga
na moeto telo i na mojot izgled i vekke odamna ne bev vita
kako koga se zapoznavme prvpat. Mi beshe drago shto toa ne
mu precheshe, shto ne me prisiluvashe da gladuvam za da
mozhe po site tie godini se ushte da luduva po mene, a ne
po drugi.
Kkerkite gi odnesov kaj majka mi zatoa shto sakav vecherta
da ja mineme sami. Napraviv i frizura, si kupiv nov fustan
odnovo da go zavedam mojot Zdravko. Retko troshev na
obleka zatoa shto ne rabotev.
Koga dojdov od Bitola, predlozhiv i jas da najdam nekoja
rabota, Zdravko mi reche:
- Ne doagga predvid, mojata zhena nema da raboti. Ako
treba jas kke rabotam za dvajca, no moite deca nema da
izrasnat bez majka.
Taka pominaa sedum godini. Vo osnova jas bev srekkna vo
mojot brak, no mi beshe zhal shto Zdravko morashe mnogu da
raboti i sekogash barav nachini da mu olesnam. Konechno go
slushnav kako doagga.
- Shto vi e vam? Site svetla se zapaleni?!
Za mig pomisliv deka beshe zaboravil na nashata godishnica.
No reshiv jas da go potsetam, koga sfativ deka ne
doaggashe sam.
- Vlezi, Zorane. Kke sedneme i kke porazgovaram za se shto
se sluchuvashe vo poslednive godini. Edvaj chekam da
pochneme, tolku vreme bevme odvoeni, imame tolku
nedokazhani raboti.
Koga me vide mene i svecheno postavenata masa se zbuni.
Toj Zoran, kogo ne go poznavav, stoeshe kraj nego i se
smeshkashe. Navredena, gi izgasnav svekkite na masata i
otidov vo banjata da se presoblecham.
- Chekaj dusho, ne begaj. Shto slavime? Zhalam, no ne
mozham da se setam.
- Gordana, te molam kazhi mi! Chij rodenden e? Potseti me,
shto e denes?
- 15-ti januari!
Po tishinata od drugata strana beshe jasno deka konechno
sfati shto trebashe da proslavime. Togash pochnaa
izvinuvanjata, opravduvanjata ...
Ne mozhev, a da ne mislam shto da storam, kako da reagiram
zoshto bev svesna deka morav da izlezam od kupatilo. I
onaka, mrazev sceni pred nepoznati. Ne mozhev da dozvolam
toj chovek da zboruva naokolku kako soprugata na Zdravko e
uzhsna, kako mu napravila scena shto ovoj ja zaboravil
godishnicata od brakot.
- Pochekaj da se presoblecham i doaggam - mu rekov.
Po nekolku minuti i jas bev na masa so niv.
- Navistina me posrami. Izgledashe prekrasno vo toj fustan!
Kako mozhev da zaboravam?
- Dragi moj brate, da znaev kolku e ubava tvojata zhena
nemashe da morash tolku mnogu da me molish da se vratam.
Kke dojdev ushte pred venchavkata i kke ti ja zemev - so
nasmevka na liceto reche Zoran.
Znachi toj beshe toj. Pred da se ozheni so majkata na
Zdravko, mojot svekor bil vo brak so Amerikanka i od toj
brak imal sin. Se razbira, Zoran. Po razvodot, zhenata
zminala da zhivee vo Amerika, a bidejkki bila
problematichna i sklona kon droga, Zoran doshol vo
Avstralija.
Majkata ne se protivela na odlukata na sudot, nitu se
obidela da go dobie deteto, no se sekkavam deka pokojniot
svekor kazhuvashe kako koga kke se drogirala, chesto mu se
javuvala i go obvinuvala de-ka i go ukral sinot. Nikogash
ne se vpushtal vo raspravii so nea, no sekogash ja
ubeduval da odi na lekuvanje.
Mu se vozhituvav koga zboruvashe za toa vreme zatoa shto
mnogu malku mazhi bi postapile kako nego. Toj sam go
rastel i chuval Zoran dodeka ne ja zapoznal Milica,
negovata vtora sopruga so koja potoa go dobile Zdravko i
koja mu ja vratila verbata vo ljubovta i brakot.
No, krvta voda ne biduva, pa Zoran, po polnoletstvoto
zaminal kaj majka mu. Rekol deka zaminuva na mesec-dva, no
nikogash povekke ne se vratil. Posleden pat mojot soprug i
toj se imale videno pred nie da se zapoznaeme. Ne ni dojde
na venchavkata, no zatoa ni isprati poseben dar - edna
negova fotografija. Istoto ni go dade i togash, na nashata
sedumgodishnina od brakot.
- Znachi, se proslavivte so fotografiite. Navistina se
gordeeme so tebe.
Namesto odgovor, mi ja zema rakata i mi ja bakna kako onie
stari dzentlmeni po filmovite. Vo negovite ochi zabelezhav
sjaj, takvo neshto ne mozhe da se skrie. Ne bev naviknata
na takvi pogledi, pa sramezhlivo ja navednav glavata. Se
prashav dali Zdravko zabelezha kako me gledashe brat mu.
- Bravo brate, kade li ja najde? Da postoi ushte edna
vakva i jas vednash bi se ozhenil.
- Mislam deka e dosta, zashto koga kke zaminesh kke treba
da slusham ispadi na ljubomora za sopstveniot brat - se
posheguvav jas.
- Izvini dusho shto zaboraviv na godishninata, no kke ti
nadomestam, ti vetuvam! - reche Zdravko.
- Nema vrska, eve site zaedno kke proslavime.
Se razbira, proslavata na nashata sedumgodishnina voopshto
ne ispadna kako shto planirav, no ne mozham da recham deka
ispadna losho.
Zoran raskazhuvashe za svoite patuvanja i rabotata, a jas
vnimatelno slushav. Raboteshe kako fotoreporter za
amerikansko spisanie i sekoja nedela patuvashe na
razlichna svetska destinacija. Zoran cela vecher mi se
obrakkashe mene, a koga kke ostanevme sami negovite ochi
bea ushte pozazhareni. Ne mozheshe da ja skrie svojata
strast, a jas se obiduvam da gi skrijam svoite chuvstva.
Koga Zdravko se izvini i se povleche na spienje, sfativ
deka celosno sum se iskluchila od razgovorot. Toj ne vide
nishto chudno vo toa shto negovata zhena veselo i zaneseno
zboruva so negoviot brat shto go gledashe prvpat vo
zhivotot. Koga se povlekov i jas Zoran izgledashe malku
razocharan, no ne me zadrzha.
Slednoto utro, Zdravko morashe da stane rano, a jas da
ostanam so devojchinjata i so Zoran. Edvaj go chekav
utroto so nekoe chudno netrpenie. Pred da zaspieme mazhot
mi ushte ednash me zamoli da mu prostam shto zaboravi na
godishnicata. No jas so mislite vekke bev pokraj Zoran.
Srceto pobrzo mi chukashe koga kke se setev na negoviot
prodoren i strasen pogled. Shto li mi se sluchuvashe?
Zoshto mislev na svojot dever?
Slednoto utro stanav zaedno so Zdravko i otidov da gi
zemam devojchinjata od kaj majka mi. Im raskazhav za
nivniot chichko koj edvaj chekashe da gi zapoznae. Tie bea
presrekkni koga slushnaa deka doshol chichko im od Amerika.
Zoran ne gi razochara. Toj im iznakupi kupishta igrachki.
Se gledashe deka ne shtedeshe pari. Devojchinjata bea
izbezumeni od radost.
- Ti si sigurno Ana, ubava si kako majka ti. Kako
vistinska princeza - i reche na postarata.
- A ti si Marija? - i se obrati na pomladata,
posramezhlivata, koja se krieshe zad mene.
Gledav kako moite kkerki go gledaat so voshit i se
prashuvav shto li imashe toj chovek vo sebe shto ne
maggepsa site.
- Kako si ti? Dali voopshto zaspa vchera?
- Sekako deka spiev. Dali ti uspea da zaspiesh po tolku
hrana? - rekov da go svrtam razgvorot.
No nashite ochi ne dozvoluvaa razgovorot da trgne vo druga
nasoka. Vo niv se chitashe neskrotlivata strast i pomisliv
deka beshe dobro shto i decata bea so nas.
Zdravko morashe da odraboti dve smeni, pa ispadna deka
Zoran kke ne vodi site na pica. Ni za mig ne se pokolebav.
Sekoja sekunda so toj chovek znacheshe prodozhuvanje na
mojot zhivot. Pominavme navistina prijaten den. Iako
mislev deka nema da go interesira mojot zdodeven i
predvidliv zhivot na domakkinka, toj vnimatelno me
slushashe. Se interesirashe shto pravam po cel den, dali
sum osamena. Koga se vrativme vecherta doma, Zoran beshe
toj shto mi pomogna da napravime vechera.
- Kke jademe sami. Zdravko nema da se vrati pred polnokk.
Samo shto se javi. I mi reche da te potsetam za vashiot
utreshen dogovor.
- Se dogovorivme da odime po riba, no sigurna li si deka
ne sakash da ostanam vecherva so tebe?
- Toa e najmalku shto mozham da storam za tebe po
prekrasniov den shto ni go podari. Osven ako ne si
preumoren?
- Po nikoja cena ne bi go propushtil ova vreme so tebe.
- Gledajkki te denes so decata, mislam deka bi bil
prekrasen tatko. Zoshto voopshto ne si ozhenet?
- Za nitu edna zhena dosega ne sum go pochuvstvuval ova
shto go chuvstvuvam za tebe sega.
Ne smeev da dozvolam da go zboruva toa. No toj ne prestana
da me gleda, pokazhuvajkki mi deka voopshto i ne me slusha
shto mu zboruvav dodeka se obiduvav da ja smenam temata na
razgovorot. Ne mozhev da se soberam ni samata, pa stanav
da ja raskrenam masata. Toj mi se priblizhi da pomogne i
togash znaev deka toj mig zasekogash kke mi go izmeni
zhivotot. Me bakna, a jas mu vozvrativ kako edvaj da go
chekav toa. Moeto telo mu odgovarashe namesto mene.
Nashite tela se spoija i znaev deka toj e vistinskiot za
mene. Deka otsekogash sum pripaggala tamu, vo negovite
pregratki.
- Te barav nasekade, a te najdov vo domot na mojot brat,
kako negova sopruga. Ne e li toa ironija na sudbinata?
Konechno te najdov, a sepak beskrajno sum tazhen shto ne
mozham da te imam zasekogash - mi reche.
Ochite ni bea polni solzi i na dvajcata. Ostanavme taka
dolgo, pregrnati i rasplakani.
- Znaesh deka ne smeam da ostanam, Zdravko ne go
zasluzhuva ova. Vchera, celo popladne mi raskazhuvashe
kolku te saka, mi zboruvashe za devojchinjata, za toa shto
go chuvstvuva za vas. Ako mu kazheme za nas, mislam deka
bi umrel od bolka. No sakam da znaesh deka ti si i kke
bidesh edinstvenata ljubov na mojot zhivot. Nikogash nema
da se ozhenam so druga, ako ti trebam samo javi mi se.
Ubavo go razbirav shto mi zboruva. Toa beshe vistinska,
iskrena ljubov, a ne mozhev da ja imam od pochit kon
svojot soprug. Vo toj mig, preku prozorecot na dnevnata
soba go vidov Zdravko kako se parkira pred kukkata. Si
legnav, no ne mozhev da zaspijam. Pomisliv shto kke beshe
ako se zanesevme do kraj, i vodevme ljubov? Da se
prepushtevme eden na drug, sigurno za mojot brak vekke kke
nemashe spas.
Utroto trebashe da go pominam sama, pa toa malku mi olesna.
Kke mozhev ubavo da razmislam za se, da se otreznam. No
Zdravko ushte beshe vo kujnata koga stanav i zachudeno go
poglednav.
- Pa zarem ne zaminavte na ribolov?
- Ne znam shto se sluchuva. Zoran mi se javi sega od
aerodrom, reche deka into go povikale nazad i deka podocna
kke mi objasni.
Nozete mi se otsekoa. Za srekka, mojot soprug vo nishto ne
se posomneva.
- Glasot mu beshe tolku chuden, sigurno neshto losho se
sluchilo. Ne ti navesti neshto vchera?
- Ne, ne spomna nishto. Bash ubavo go pominavme denot.
Koga zamina reche deka kke se vidime denes. I toj edvaj
chekashe da otidete na ribolov.
Ochigledno bev uverliva zatoa shto Zdravko ne se posomneva
vo nishto. Mi beshe zhal shto morav da go lazham, no kako
mozhev da m u kazham deka se vljubiv vo negoviot brat? Si
vetiv sebesi deka toa nikogash nema da se povtori.
Zdravko mozhebi zaboravashe na rodendenite, godishninite,
no negovata ljubov kon mene otsekoash bila iskrena i
golema. Zoran beshe vo pravo, da mu kazhevme deka se
sakame i zaminuvame zaedno, toa kke go ubieshe.
Ottogash mojot zhivot go prodolzhi svojot voobichaen tek,
bez golemi radosti, no i bez taga. Kako shto minuvaa
denovite, sfativ deka jas i Zoran postapivme pravilno.
No, se ushte ima migovi, koga posakuvam chuvstvata od onaa
prekrasna nokk zasekogash da mi se vratat. Sakam da im se
prepushtam na sonishtata, na ona Òshto kke beshe ako.. Ò
Za srekka, brzo se osvestuvam deka mojata stvarnost e tuka,
pokaj Zdravko i devojchinjata, i taka mora da ostane
zasekogash.
|
| |
|
New Page 3
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Pisma do Urednikot
Letter to the Editor |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
