(Aleksandar Donski) - * Postojat i drugi zborovi od jazikot na antichkite Makedonci, koi se slichni so deneshnite makedonski zborovi.
* Antichkite Makedonci pridavkata archen ja vikale arkon.
Prodolzhuvame so prezentiranje originalni zborovi od jazikot na antichkite Makedonci.
APAS. Ovoj zbor e objaven i vo Leksikonot na Hesihij. Vo vrska so negovoto znachenje Hesihij pishuva: apas o trofeus. Vo rechnikot na Lidel i Skot zborot trofeus e preveden kako neguvatel, odgleduvach, chuvar, pri-tatko, a za zborot apas pishuva deka kaj Hesihij znachel tokmu trofeus. Ovoj zbor go imalo i vo grchkite dijalekti, no so sosema poinakvo znachenje (religiozen, oficijalen, spored rechnikot na Lidel i Skot). Zborot apas izgovorno e slichen so papa - zbor shto go ima vo povekke jazici, a i znachenjeto mu e priblizhno isto.
ARANTISIN ili ARANDISIN. Ovoj zbor e objaven i vo Leksikonot na Hesihij. Vo vrska so negovoto znachenje Hesihij pishuva: arantisin, erinusi Makedones. Vo rechnikot na Lidel i Skot zborot erinusi znachi erinii (mitoloshki sushtestva, t.e. bozhici na odmazdata). Ottamu, zborot arantisin bi bil makedonski zbor za eriniite.
ARGURASPIDES. Ovoj zbor e objaven i vo Leksikonot na Hesihij. Vo vrska so negovoto znachenje Hesihij pishuva: arguraspides tagma ti stratiotikon upo Aleksandru, shto bi znachelo: arguraspidi, edinica vo vojskata na Aleksandar. Vsushnost, ova e ime na poznatata makedonska voena edinica srebreni shtitovi. Znachi ovoj zbor e slozhenka, sostavena od zborot argur (srebro) i aspides (shtitovi). Vsushnost, se raboti za uvezen zbor (slozhenka) vo koj se koristeni zborovi shto gi imalo vo tuggiot grchki jazik (bez ogled na nivnoto poteklo).
ARGELA. Ovoj zbor se srekkava vo ÒSudaÓ (alfa, 3762). Celoto objasnuvanje za ovoj zbor glasi: ÒMakedonsko zdanie vo koe tie se kapele i se zagrevaleÓ. Znachi ova bilo eden vid banja so sauna. Vo deneshniot makedonski jazik nema zbor so slichno znachenje. Zborovite ERGELA (konjushnica) i ERGEN (neozhenet chovek) se so slichen izgovor, no so poinakvo znachenje.
Meggutoa, znachenjeto na ovaa imenka mozhebi e povrzano so nejzinata etimologija. Ochigledno e deka nejziniot koren ima toponimska osnova (makedonskiot grad ARG). Ottamu, ednostavno, mozhebi toa bila banja i sauna, koja za prvpat se pojavila vo toj grad i kako takva svojot naziv go oformila od imeto na gradot vo koj nastanala (ARGela). Vakvi primeri ima vo site jazici. Na primer, denes, kaj nas, poznato e platnoto teksas. Etimologija na imeto na ovaa platno e vo geografskiot poim Teksas (drzhava vo SAD), sekako zaradi faktot shto ova platno tamu bilo proizveduvano. Toa ne znachi deka nazivot teksas pretstavuva opshta imenka so koja se oznachuvaat site platna vo makedonskiot jazik, tuku samo oddelen vid. Slichno e i so iminjata na drugi proizvodi koi vo sebe sodrzhat toponimska osnova (mineralnata voda kumanovka, patikite shangajki i drugi). Vprochem, vo prodolzhenie kke vidime deka Makedoncite imale drug naziv za opshtata imenka banja.
ARGIOPUS. Ovoj zbor e objaven i vo Leksikonot na Hesihij. Vo vrska so negovoto znachenje Hesihij pishuva: argipus, aetos Makedones. Vo rechnikot na Lidel i Skot chitame deka zborot aetos znachel: orel, a za zborot argiopus ovde pishuva (citat): Òargiopus, orel na makedonski spored HesihijÓ. I ovoj zbor ne postoel vo grchkite dijalekti, no ne se znae dali toj se odnesuval samo na nekoj vid orel ili bil opshta imenka za orel. Vo prilog na prvata pretpostavka e faktot shto Makedoncite za orel koristele i drug zbor (za koj pishuvame vo prodolzhenie).
ARGOS. Pretpostavenoto znachenje na ovoj zbor ja dava antichkiot geograf Strabo. Vo svojata ÒGeografijaÓ (7 kniga, 9 pasus), toj pishuva:
ÒKaj povekke segashni avtori ramninata isto taka se vikala Argos... Tie smetaat deka toa taka posebno go upotrebuvale Makedoncite i TesalijciteÓ.
Znachi kaj Makedoncite (spored Strabo) imenkata arg(os) otprilika znachela ramnina. Vo deneshniot makedonski jazik postoi imenkata ARGACh (ograden prostor, spored ÒRechnik na makedonskiot jazikÓ 1, Skopje 1961, str. 13), za koja mozhe da se kazhe deka ima slichen izgovor, pa i znachenje so antichkiot zbor argos. Vo deneshniot makedonski jazik postoi i imenkata ARGAT (naemen rabotnik na pole) i zborovi shto proizleguvaat od nea. Nekoi istrazhuvachi na etimologijata na ovaa imenka, vo nea go prepoznavaat korenot ÔRGA (se naprega, raboti). Inaku, imenkata argos ja spomnuva i Homer i istata ja povrzuva so jazikot na Pelazgite (Homer: ÒIlijadaÓ 2, 681).
ARKON. Ovoj zbor e zapishan vo Leksikonot na Hesihij. Vo vrska so negovoto znachenje vo rechnikot na Lidel i Skot chitame deka toa bil makedonski zbor zapishan od Hesihij, a negovoto znachenje bilo: bezdelnishtvo, zaludno troshenje vreme. Vo deneshniot makedonski jazik postoi pridavkata ARChEN, koja ima slichen izgovor so antichko-makedonskiot zbor i slichno znachenje (potroshen, prazen). Najslichen starogrchki zbor (spored svojot izgovor) e zborot arktos, no so znachenje mechka (spored rechnikot na Lidel i Skot). Ova znachi deka i ovoj makedonski zbor go nemalo vo grchkite dijalekti.
ARFUS ili ARFIS. Ovoj zbor e zapishan vo Leksikonot na Hesihij. Vo vrska so negovoto znachenje Hesihij pishuva: arfus imas Makedones. Spored rechnikot na Lidel i Skot (kade pishuva deka arfus e makedonski zbor) chitame deka zborot imas znachi: kozhen remen, kaish, t.e. toa otprilika bi bilo i znachenjeto na makedonskiot zbor arfus. I ovoj zbor (spored rechnikot na Lidel i Skot) go nemalo vo grchkite dijalekti.
ASPILOS. Ovoj zbor e zapishan vo Leksikonot na Hesihij. Vo vrska so negovoto znachenje Hesihij pishuva: aspilos himaros upo Makedonon. Spored rechnikot na Lidel i Skot (kade pishuva deka aspilos e makedonski zbor) chitame deka zborot himaros otprilika znachel: nevreme so dozhd i sneg shto se topi t.e. toa otprilika bi bilo i znachenjeto na makedonskiot zbor aspilos. Vakov zbor, spored svojot izgovor postoel vo grchkite dijalekti, no so sosema poinakvo znachenje (bezgreshen, spored rechnikot na Lidel i Skot).
BABREN ili VAVREN. Ovoj zbor e zapishan vo Leksikonot na Hesihij. Vo vrska so negovoto znachenje vo rechnikot na Lidel i Skot (kade pishuva deka babren e makedonski zbor) chitame deka znachel: talog, ostatok od maslinovo maslo. I ovoj zbor ne postoel vo grchkite dijalekti (spored rechnikot na Lidel i Skot). Vo makedonskiot jazik postoi zborot (na)babren, no dali ima vrska so antichko-makedonskiot zbor, ostanuva vo domenot na pretpostavkite.
BADAS ili VADAS. Ovoj zbor e zapishan vo Leksikonot na Hesihij (poglavie: Scriptorum in Heszchio Allatorum, Amerias Macedo). Vo vrska so negovoto znachenje vo rechnikot na Lidel i Skot chitame deka znachel: raspushten, neodgovoren chovek. I ovoj zbor ne postoel vo grchkite dijalekti (spored rechnikot na Lidel i Skot). Tamu postoel, slichen po izgovor, zbor badas, no imal sosema poinakvo znachenje (sheta). Vo sovremeniot makedonski jazik postoi zborot badijala (badijalxija), shto go ima rechisi istoto znachenje so zborot badas, a i korenot na obata zbora ima ist izgovor.
BADELEGI ili VADELEGI. Ovoj zbor e zapishan vo Leksikonot na Hesihij. Vo vrska so negovoto znachenje Hesihij pishuva: vadelegi, amelgei. Vo rechnikot na Lidel i Skot chitame deka zborot amelgei znachel: molzenje mleko. Ako se povikame na postoenjeto slichnosti pomeggu nekoi antichko-makedonski i deneshni makedonski zborovi (no i zborovi od drugi slovenski jazici), togash mozhebi vo ovoj makedonski zbor se prepoznava deneshniot makedonski glagol VADI (VADE dijalekt.), pa ottamu mozhebi ovoj zbor bil slozhenka sostavena od dva zbora VADE (VADI) LEGI (MLEKO), ako se znae deka molzenjeto i navistina pretstavuva vadenje mleko.
BATHALI ili VATHALI. Ovoj zbor e zapishan vo Leksikonot na Hesihij. Vo vrska so negovoto znachenje Hesihij pishuva: Bathali krene Amerias. Vo rechnikot na Lidel i Skot chitame deka zborot krene znachel: izvor, dodeka Amerias e imeto na antichko-make-donski gramatichar od kogo Hesihij go prevzel zborot Bathali. Vo ovoj zbor se nasetuva korenot na deneshniot makedonski zbor banja, shto go ima i vo drugi t.n. indo-evropski jazici. Poznato e deka porano (pa i denes) banjite se gradele vo blizina na izvori voda.
BEBROKS ili VEVROKS. Ovoj zbor e zapishan vo Leksikonot na Hesihij. Vo vrska so negovoto znachenje Hesihij pishuva (vo prevod): bebroks (vevroks), dobro, korisno, ubavo, t.e. toa otprilika znachel ovoj makedonski zbor. Ako go otstranime verojatno veshtachki ufrleniot grchki sufiks, togash mozhebi se nasetuva nekoja dalechna vrska pomeggu antichko-makedonskiot zbor bebro(ks) i deneshniot makedonski zbor so isto znachenje dobro. Spored rechnikot na Lidel i Skot i ovoj zbor go nemalo vo grchkite dijalekti.