EU
Panika zaradi ptichjiot grip
 Zhivinarskite
farmi niz Evropa se podgotveni za eventualna pojava na
ptichji grip shto mozhe da se proshiri preku Severnoto
More od divite ptici shto doaggaat od Velika Britanija
kade shto ima sluchai na bolesta. Holandija i Norveshka
vovedoa ogranichuvanja za komercijalnata zhivina za vreme
na vikendot po pojavata na ptichji grip od tipot H5N1, koj
e smrtonosen za luggeto, na farma za misirki vo istochna
Anglija. Holandskite zhivinari dobija predupreduvanje da
ja chuvaat zhivinata zatvorena ili zad zashtitni mrezhi.
Norveshkata uprava za bezbednost na hranata vovede slichni
merki vo juzhniot del na drzhavata za da go minimizira
rizikot od kontakt so divite ptici. "Opshtata slika e taa
deka farmerite gi pochituvaat propisite", izjavi Roel
Vinken, portparol na holandskata Sluzhba za inspekcija vo
zemjodelstvoto.
Komesarot za zdravstvo vo EU apelirashe do veterinarnite
organizacii niz zemjite vo Unijata da go zgolemat stepenot
na budnost, predupreduvajkki deka vo narednite meseci
mozhe da ima novi pojavi na bolesta.
"Virusot se ushte e prisuten", soopshti komesarot za
zdravstvo Markos Kiprijanu za novinarite. "Nikogash ne
treba da se chuvstvuvame bezbedni, vo smisla deka sme ja
iskorenile bolesta, tuku treba da imame sistem, da
ostaneme budni i treba da bideme podgotveni da dejstvuvame".
Svetskite zdravstveni struchnjaci go sledat razvojot na
H5N1 od strav da ne mutira vo forma shto lesno kke se
prenesuva meggu luggeto i da predizvika pandemija od grip.
IRAK
Isparija 12 milijardi amerikanski dolari
SAD ispratile rechisi 12 milijardi dolari vo banknoti od
po sto dolari vo Irak i potoa gi razdale bez da
kontroliraat koj gi zema i za shto se troshat, objavi
britanskiot Gardijan. Podatocite za najgolemiot parichen
transfer vo istorijata na amerikanskite federalni rezervi
se otkrieni od Komisijata za nadzor i reforma na
Pretstavnichkiot dom koja gi sledi rabotite vo vrska so
obnovata na Irak. Vo memorandumot na Komisijata se
opishuva nebrezhniot nachin na koj vremenata
administracija koja go upravuvala Irak od 2003-2004 gi
razdavala parite. Se raboti za pari od prodazhba na
irachka nafta vo ramkite na programata na ON - Hrana za
nafta i od zapleneti irachki aktivi. Meggu primerite se
naveduva deka eden oficijalen pretstavnik na vlastite vo
Bagdad, dobil 6,75 milioni dolari vo kesh, so preporaka da
gi potroshi za edna sedmica, pred privremenata irachka
Vlada da ja prezeme kontrolata vrz fondovite. Vo
memorandumot se zakluchuva deka "golem del od tie sredstva
se zagubeni vo koruptivnite kanali ili vo nenamensko
troshenje". Iljadnici fiktivno vraboteni pretstavuvani
kako drzhavni sluzhbenici, dobivale chekovi za plati od
irachki ministerstva pod kontrola na vremenata
administracija. Del od sredstvata slobodno mozhel da
zavrshi vo racete na kriminalcite ili buntovnicite shto se
borat protiv Amerikancite, se naveduva vo Memorandumot.
Svedoci pred Komisijata tvrdat deka visokite amerikanski
pretstavnici voopshto ne bile zagrizheni za parite,
bidejkki toa ne bile sredstva na danochnite obvrznici vo
SAD.
DEJLI TELEGRAF
Bagdad im nudi pari i imot na Arapite od Kirkuk za da se
iselat
Visokiot komitet za normalizacija na Kirkuk pri irachkata
Vlada, im ponudi pari i imot na lokalnite Arapi za da se
iselat od gradot pred odrzhuvanjeto na referendumot so koj
treba da se opredeli dali ovoj grad bogat so nafta kke
bide prikluchen kon kurdskiot avtonomen region, objavi
londonskiot vesnik Dejli telegraf. Predlogot, koj
predviduva isplata po okolu 14.000 amerikanski dolari i
zemja vo bilo koj del od Irak za sunitite i shiitite koi
zhiveat vo Kirkuk, vednash predizvika megguetnichki tenzii
i politichka napnatost. Arapite izjavuvaat deka stanuva
zbor za etnichko chistenje, zakanuvajkki se deka ako treba
i so sila kke go branat, kako shto velat, svoeto pravo da
zhiveat Kirkuk, dodeka Kurdite porachuvaat deka gradot e "nivni
Erusalim" i toj ne mozhe da mu pripagga nikomu drug osven
na kurdskata avtonomna teritorija. Dejli telegraf
prenesuva izjava na eden zapaden diplomat vo Bagdad deka
vakvata merka i referendumot, predviden so noviot irachki
Ustav i za ushte dve drugi Òsporni tochki" vo zemjata, kke
pretstavuva Òdolevanje benzin na vekke raspaleniot oganÒ
na meggureligisko nasilstvo.
Kirkuk e grad so 700.000 zhiteli i edno od najgolemite
naoggalishta za nafta vo Irak. Se smeta deka tamu se
noaggaat rezervi od 10 milijardi bareli surova nafta ili
okolu 40 otsto od vkupnite irashki nafteni rezervi
SAUDISKA ARABIJA GI
PODUCHUVA DECATA:
ÓEvreite se majmuni, hristijanite svinji!Ó
Uchilishteto na kralot Fahd, shto vo London ja vostanovi
Saudiska Arabija, upotrebuva uchebnici koi Evreite gi
opishuvaat kako "majmuni", a hristijanite kako "svinji",
objavi hrvatski Dnevnik. Vo uchebnicite pishuva i deka "Evreite
prakticiraat veshterstvo i volshebnishtvo" i oti go "sledat
Sotonata". Od uchenicite se bara da "navedat nekoi odbojni
karakteristiki na Evreite" i da dadat primeri na "bezvredni
religii", kako shto se judaizmot i hristijanstvoto. Vo
uchilishteto se uchi vahabizam, dominatnata vera vo
Saudiska Arabija i ekstremen oblik na islamot koj
instistira na bukvalna interpretacija na Kuranot. Kolin
Kuk (57) koj 19 godini predaval angliski jazik vo toa
uchilishte od kade podocna go otpushtile, veli deka gi
slushnal uchenicite kako zboruvaat deka sakaat da gi
poubijat Amerikancite, deka 11 septemvri bil dobra rabota
i deka Osama bin Laden e heroj. Kuk sega od sudot bara
100.000 funti kako otshteta za neopravdaniot otkaz,
rasnata diskriminacija i viktimizacija. Uchilishteto shto
go posetuvaat 750 uchenici od koi mnozinstvoto britanski
muslimani, prvichno bilo nameneto za decata na saudiskite
diplomati.
ÒVIRDZINÓ ZA SPAS NA
PLANETATA
Branson nudi nagrada od 25 milioni dolari
Milioni dolari se nudat kako nagrada za chovekot koj kke
smisli najdobar nachin da se ischistat golemi kolichestva
jagleroden dioksid od atmosferata. Gazdata na Virdzin ser
Richard Branson go objavi konkursot vo London zaedno so
nekogashniot amerikanski potpretsedatel Al Gor. Vo zhiri
komisijata kke bidat i dzejms Lavlok i nauchnikot od NASA
dzejms Hansen.
Branson izjavi deka choveshtvoto mora da ja sfati so
kolkava kriza se soochuva. "Zemjata ne mozhe da cheka 60
godini", izjavi toj na pres-konferencija. "Sakam idnina za
moite deca i za decata na moite deca. Chasovnikot
otchukuva". Toj reche deka za da opstane planetata, mora
da se najde nachin da se ischisti jaglerodniot dioksid
shto go predizvikuva efektot na staklena gradina. Toj isto
taka reche deka ponudata na 25 milioni dolari nagrada vo
konkursot Predizvik za Zemjata e najdobar nachin da se
najde reshenie.
FRANCIJA
Dvajca policajci vinovni za bezredijata vo 2005 godina?
Dvajca policajci se pod oficijalna istraga poradi smrtta
na dve momchinja vo incident shto predizvika
nekolkunedelni bezredija vo Francija. Policajcite se
soochuvaat so mozhni obvinenija za navodno nepruzhanje
pomosh na momchinjata koi pochinaa vo trafostanica dodeka
begaa od policijata vo blizina na Pariz. Internata
policiska istraga potvrdi deka tie bile brkani, dodeka
vlastite vo pochetokot go negiraa toa. Smrtnite sluchai vo
2005 godina predizvikaa trinedelni bezredija vo
siromashnite naselbi vo Francija. Bezredijata, vo koi bea
zapaleni nekolku iljadi avtomobili, go naglasija
nezadovolstvoto na mnogu mladi lugge od Francija
pripadnici na etnichkite malcinstva. Zied Bena (17) i Buna
Traore (15) zaginaa od struen udar dodeka se krieja vo
trafostanica vo Klishi, severoistochno predgradie na Pariz
vo oktomvri 2005 godina.
VORLD PRES FOTO 2007
Nagrada za izraelski fotoreporter
Prvata nagradata vo kategorijata Lugge vo poedinechni
prikazni na Vorld pres foto 2007 ja dobi izraelskiot
fotoreporter Oded Balilti od Asoshiejted pres za slikata
na koja zhena-doselenik im se sprotistavuva na izraelskite
bezbednosni sili kaj policiskiot kontrolen punkt vo Atmina
na Zapadniot Breg, snimena na 1 fevruari 2006 godina.
RUSIJA
Uchenichka od Sankt Peterburg go zagubi sporot protiv
Darvin
Masha Shrajber, uchenichka od Sankt Peterburg, morashe da
go napushti uchilishteto vo koe so godini ucheshe,
bidejkki dojde vo sudir so nastavnicite poradi toa shto ne
sakashe da ja prifati Darvinovata teorija po koja chovekot
evoluiral od majmun. Masha i nejziniot tatko Kiril se
obidoa duri i da ja izborat svojata pravda na sud, no ne
uspeaja vo toa. Petnaesetgodishnata Masha protestirashe
kaj svoite nastavnici poradi toa shto vo nastavnata
programa i knigite kako edinstveno pravilna se smeta
teorijata na Darvin za evolucijata. Do pochetokot na
sudskiot proces Masha beshe dobra uchenichka, a potoa
dojdoa dvojki, shto e negativna ocenka vo Rusija, po mnogu
predmeti. Samo vo tekot na edna sedmica nastavnicite na
devojcheto mu dadoa 40 negativni ocenki. Sfakkajkki deka
na krajot kke bide porazena, Masha ja napushti gimnazijata
broj 148 vo Sankt Peterburg i odluchi da si najde
uchilishte vo koe nema tolku slepo da se drzhat do
Darvinovata teorija. Rakovodstvoto na spomenatata
gimnazija tvrdi deka tie so nishto ne ja diskriminirale
Masha, a nejzinata ÒvojnaÒ so Darvin ja gledaat so
ãzainteresiranostÒ. Ne priznavaat nitu deka namerno i gi
namalile ocenkite na Masha.
Mnogumina toj sudski proces go narekoa ÒmajmunskiÒ, a
nekoi od poznatite ruski advokati i sugeriraa na Masha da
se otkazhe od vojuvanjeto so Darvin. Sfakkajkki deka ne
mozhat da gi zabranat postojnite uchebnici vo koi se
tolkuva Darvinovata teorija, tatkoto na Masha, Kiril
Shrajber, na krajot izjavi deka luggeto od Ministerstvoto
za obrazovanie mora da sfatat deka vernicite i nivnite
deca neprijatno se chuvstvuvaat koga chitaat deka
nastanale od majmuni, pa izleguva deka i predokot na Isus
e majmun. Na taa tema se javi i patrijarhot na Ruskata
pravoslavna crkva. ÒKoj saka da veruva deka nastanal od
majmun neka prodolzhi taka, no neka ne gi nametnuva svoite
stavovi i na drugiteÒ, izjavi Aleksij Vtori.
AFRIKA
Nad 400 lugge skapuvaat vo nichii vodi
Stotici aziski i afrikanski nelegalni imigranti
prezhivuvaat na oshteten mavritanski tovaren brod vo
meggunarodnite vodi vo blizina na Senegal. Shpanija, kade
shto ilegalcite se upatile, odbiva da gi primi i se
obiduva da gi ubedi okolnite afrikanski drzhavi da go
prifatat brodot. Oshteteniot tovaren brod, Marine 1, koj
bil na pat kon shpanskite Kanarski ostrovi, bil presretnat
od shpanskata mornarica vo meggunarodni vodi. Mavritanija
odbiva da go prifati brodot so izgovor deka toj isplovil
od Gvineja, a nitu najbliskiot Senegal ne e podgotven da
im pomogne na zagrozenite lugge koise bez dovolno hrana i
voda.
AVSTRIJA
Razbien svetski sindzir za detska pornografija
Avstrija razbi globalen sindzir za detska pornografija vo
koj bile vklucheni 2.361 osomnichen vo 77 zemji koi
platile za Internet videosnimki na koi deca se izlozheni
na najtezhok oblik na seksualna zloupotreba. Avstriskite
vlasti soopshtija deka 607 od osomnichenite bile vo SAD,
466 vo Germanija i 23 vo Avstrija. Na eden ruski veb-sajt
shto gi nudel videosnimkite mozhelo da se vidi deka bile
snimeni vo povekke drzhavi od Alzhir do Island i Venecuela.
Najgolem del od 2.361 obvineti vo istragata se osomnicheni
za distribucija na digitalni videosnimki koi prethodno gi
gledale, soopshti ministerot za vnatreshni raboti Genter
Plater. Na osum snimki simnati od Internet sajtot shto
islednicite go zatvorile, mozhelo da se vidi najtezhok
oblik na seksualna zloupotreba na deca, izjavi Plater
dodavajkki deka najmladata zhrtva bilo devojche na pet
godini.
MILIJARDEROT BEREZOVSKI
TVRDI:
Lugovoj go otru Litvinenko
Ruskiot milijarder Boris Berezovski koj podolgo vreme
zhivee kako begalec vo London, tvrdi deka poraneshniot
pripadnik na ruskoto razuznavanje Andrej Lugovoj e vinoven
za truenjeto na Aleksandar Litvinenko. Vo prvoto intervju
za Bi-Bi-Si, Berezovski izjavi deka toa mu go rekol samiot
Litvinenko vo bolnica kade se boreshe za svojot zhivot
otkako beshe zatruen so radioaktiven polonium 210. Izvori
na Skotland jard potvrdija deka Lugovoj e chovekot shto "verojatno
go otrul" Litvinenko, so kogo ovoj se sretnal na 1 noemvri,
neposredno pred da se razboli. Se ochekuva so Berezovski
da razgovaraat i ruskite istrazhni organi. Berezovski,
kako i pochinatiot Litvineko, po begstvoto od Rusija
pobara i dobi azil vo Britanija. Kako i vo Moskva,
obajcata i vo London prodolzhija ostro da ja kritikuvaat
politikata na ruskiot pretsedatel Vladimir Putin, no
ruskite vlasti go obvinuvaat ovoj nekogashen mokknik vo
Kremlj za finansiski malverzacii i za kriminalna
privatizacija.
LONDON
Najopasen glaven grad za zhiveenje vo Evropa
London e najopasniot glaven grad za zhiveenje vo Evropa,
se naveduva vo istrazhuvanjeto objaveno vo vesnikot
Fajnenshl tajms. Povekke od trojca od deset Britanci
priznavaat deka bile zhrtvi na krazhbi ili drug napad vo
2004 godina. Spored rezultatite, Lisabon e najbezbedniot
grad vo Evropa, kade shto samo deset otsto od naselenieto
bilo zhrtva na prestapi. Prichina za zgolemenoto nivo na
kriminal vo London, spored anketata, e zgolemenoto
bogatstvo na del od zhitelite na britanskiot glaven grad.
Anketata e sprovedena od Galup i od agencijata na ON -
UNIKRI na primerok od 1.200 lica vo sekoja zemja od Evropa.
Spored anketata sprovedena vo 18 od 25 drzhavi vo Evropa,
London e poopasen za zhiveenje otkolku Istanbul ili
njujork. Trojca od deset Evropejci se chuvstvuvaat
nebezbedni na ulicite vo glavnite gradovi.
ShPANIJA
Sestrata na princezata ubiena?
Erika Ortis, pomladata sestra na princezata Leticija,
sopruga na shpanskiot prestolonaslednik princot Felipe
Burbonski, pochina na 31 godina, soopshti shpanskata
kralska kukka. Nitu semejstvoto, nitu kralskata kukka ne
naveduvaat pod kakvi okolnosti pochinala. Spored
shpanskite mediumi, minatata godina Erika Ortis imala
problemi po razdeluvanjeto od nejziniot soprug, vajarot
Antoni Viga so kogo ima kkerka. Najmladata od trite sestri
Ortis, Erika, diplomirashe istorija i raboteshe kako
dekorater za shpanskata televiziska produkciska kukka
Globomedija. Teloto na pochinatata e pronajdeno vo kukka
na periferija na Madrid.
Ukral policiska kola oti
se umoril od odenje
Eden Japonec i rekol na policijata deka go ukral
patrolniot avtomobil shto bil ostaven prazen pred edna
poshta vo Gunma, severno od Tokio, bidejkki bil premnogu
izmoren za da si odi pesh kon doma. Policajcite go
ostavile voziloto vo vozniot park so vkluchen motor dodeka
vrshele istraga. "Otidov na shoping so voz, no se izmoriv
od peshachenje, pa si pomisliv da go povozam policiskiot
avtomobil do doma", izjavil chovekot na policijata.
Toj bil zapren po 15 minuti na okolu 4 kilometri
oddalechenost od poshtata.
Osuden oti zabremenil
11-godishno devojche
Sudot vo Francija osudi mlad chovek na osummesechna
uslovna kazna, zashto imal seks so 11-godishno devojche
koe ostanalo bremeno, no gi otfrli obvinuvanjata od
nejzinoto semejstvo deka toj ja siluval. "Smetam deka
chuvstvoto na zaljubenost ne mozhe da se smeta za
soglasnost za seks koja nekoj ima 11 godini", rekol
advokatot na semejstvoto, Bashira Hamani. Polnichkoto
devojche ja krielo bremenosta od svoite roditeli koi za
situacijata razbrale koga poradi bolki vo stomakot toa
bilo odneseno vo bolnica, neposredno pred da se porodi vo
mart 2006 godina. Momcheto koe imalo 18 godini koga se
sluchilo toa, reklo deka imalo seks so devojcheto vo 2005
godina pred da zamine vo vojska. Negoviot advokat rekol
deka toj kke ja prifati svojata odgovornost na tatko.
Amerikankite povekke
sakaat nova obleka od seks
Za povekketo zheni, izborot pomeggu seksot i novata
garderoba e ednostaven - tie ja izbiraat oblekata. Zhenite
vo prosek velat deka bi mozhele da se otkazhat od seksot
vo period od 15 meseci vo zamena za plakar poln so nova
obleka, a dva procenti od niv se podgotveni da apstiniraat
od seksot vo period od tri godini vo zamena za nova
garderoba, spored edna nova anketa sprovedena kaj okolu
1.000 zheni vo 10 gradovi vo SAD.
Sheeset i eden procent od zhenite koishto bile anketirani
rekle deka bi im bilo polosho dokolku go izgubat omilenoto
parche obleka otkolku da se otkazhat od seksot vo period
od eden mesec. "Nekoi lugge velat deka oblekata go pravi
chovekot, no vistinskata obleka duri i mozhe da go zameni",
veli Karson Kresli, moden dizajner i stilist
Ja izmil kosata po 26
godini
Osumdesetgodishniot Kinez Luo Shiuan odluchil vo chest na
svojot rodenden da si ja izmie kosata, shto ne bi bilo
nishto nevoobichaeno ako toa ne go napravil prvpat po 26
godini. Starecot nekoe vreme se machel kosata dolga
rechisi dva metra da ja izmie so shampon. Vo mienjeto mu
pomognale i chlenovite na negovoto semejstvo koi odluchile
da mu ja izmijat kosata so prashok za perenje. Vo ritualot
uchestvuvale 12 lica meggu koi negoviot sin, snaata,
vnucite i sosedite. Mienjeto na kosata na Shiuan i
negovata dolga brada traelo nekolku chasa. Zhitelite na
seloto vo koe zhivee Shiuan izjavile deka starecot kke go
prijavat vo Ginisovata kniga na rekordi. |
