CIA PREDVIDUVA IMPLEMENTACIJA NA AHTISARIEVIOT PLAN SO MIRIS NA BARUT
KKe pukne vojna za Severno Kosovo!
CIA sostavila dokument vo koj pishuva deka vo narednite dva meseci postoi mozhnost od "vojna so nizok intenzitet" na Severno Kosovo, koe e stoprocentno naseleno so Srbi. Spored soznanija na belgradski Kurir, CIA i ispratila preporaka na Belata kukka da go zajakne svoeto voeno prisustvo vo toj region i da sprechi situacijata da izleze od kontrola. CIA predupreduva deka vo sluchaj na proglasuvanje na nezavisnost na Kosovo, srpskite politichari od sever kke proglasat otcepuvanje na opshtinite Zubin Potok, Leposavikk, Zvechan i Kosovska Mitrovica. Vrz osnova na operativni podatoci, CIA predviduva deka po otcepuvanjeto, od teritorijata na Srbija kke bidat ufrleni paravoeni formacii "dobro obucheni i iskusni, regrutirani glavno od redovite na poraneshnata Edinica za specijalni operacii koi bi mozhele da predizvikaat zbrka, a implementacijata na Ahtisarieviot plan da ja napravat teshko ostvarlivaÓ. Amerikancite procenuvaat deka na Kosovo bi mozhele da bidat ufrleni nekolku stotici paravojnici od Srbija i predlagaat od Makedonija vo Kosovska Mitrovica da se prefrlat najmalku tri bataljoni so NATO vojnici. Mikan Velinovikk, komandant na Srpskoto osloboditelno antiteroristichko dvizhenje od Kosovo i Metohija, meggutoa iskluchuva bilo kakva mozhnost za pojava na srpski paravoeni strukturi, no dodava deka SOAP e podgotven Òda go zashtiti golorakiot srpski narod vo sluchaj na napad od teroristiÓ.
I profesorot Radoslav Gachinovikk, shef na katedrata za bezbednost na Akademijata za diplomatija i bezbednost, isto taka ne veruva deka srpskata strana e podgotvena za bilo kakvi oruzhani aktivnosti i smeta deka kosovskite Srbi mozhe da bidat isprovocirani od odlukite na meggunarodnata zaednica i od prepotentnosta na Albancite, no ne mozhat da ja zagrozat bezbednosta na regionot. Profesorot, patem, smeta deka sledi period na pritisok od albanskite teroristi za celosno etnichko chistenje na Kosovo i deka Albancite nema da se zadovolat samo so toa, tuku kke se obidat da gi prisvojat Zapadna Makedonija, juzhnite opshtini od centralna Srbija, kako i delovi od Crna Gora i Severna Grcija.

SEMEJNA TAJNA NA PRATENIKOT NA OON
Tatkoto na Ahtisari bil nacist!
Tatkoto na Marti Ahtisari, Oiva Adolfsen Ahtisari, vo tekot na Vtorata svetska vojna bil oficer na ozloglasenata dobrovolna SS divizija Viking, pishuva belgradski Nedeljni telegraf. Oiva sluzhel vo bataljonot Nord-Ost koj go sochinuvale iskluchivo finski dobrovolci. Spored togashnite germanski izvori, finskiot bataljon bil najeliten vo divizijata Viking i posebno se istaknal vo borbite na Istochniot front. Bataljonot, navodno, vo borbite so sovetskata Crvena armija, tolku se pokazhal efikasen, shto duri i komandantot na SS-edinicite Hajnrih Himler iskazhuval redici pofalbi za finskite nacisti: "Tamu kade shto stoi finski vojnik, neprijatelot ne mozhe da pomine", velel Himler.
Interesno e da se napomne deka vo oficijalnite bibliografski podatoci, nikade rechisi nishto ne pishuva za tatkoto na Marti. Potochno, za Oiva Ahtisari ne mozhe da se najde nitu eden poznachaen podatok, osven deka po poteklo e Norvezhanec i deka bil oficer. No, kade i koga, nitu zbor.
Toa shto tatko mu bil eliten nacist, Ahtisari ne samo shto ne go spomnuval, tuku i ne mu prechelo vo izvrshuvanjeto na negovite odgovorni meggunarodni dolzhnosti. Posreduval i presuduval za mnogu zheshki temi:
Ja ispituval akcijata na izraelskite sili vo begalskite logori, vo Severna Irska vleguval vo bazite na IRA, razreshuval mnogu globalni konflikti od Afrika do Indonezija... I na krajot - Kosovo. Srbite najdrastichno go zapoznaa vo 1999 godina, koga nim i na Miloshevikk im reche deka Belgrad kke bide sramnet so zemja, ako ne se prifati negoviot plan. Velat, ehoto na toa vreme se ushte se slusha!

Srbija dobi odlozhuvanje na pregovorite za Kosovo
Obedinetite nacii go prifatija baranjeto na Srbija da se odlozhat finalnite pregovori za idninata na Kosovo za edna nedela za da mu se dade vreme na Belgrad da naznachi svoi delegati za pregovori, soopshti Albert Roan, zamenik na pratenikot na ON Marti Ahtisari. Roan izjavi deka pregovorite shto trebashe da pochnat vo Viena na 13 fevruari, se pomestuvaat za 21 fevruari, a kke zavrshat na pochetokot na mart. "Sakame na srpskata strana da i dademe mozhnost da dojde vo Viena", izjavi toj za novinarite po sredbata so liderite na kosovskite Albanci. "Pretsedatelot Tadikk ne uveri deka kke ima delegacija vo Viena otkako kke bide sostaven parlamentot i kke i se dade mandat na novata delegacija", izjavi Roan. Kosovskiot pretsedatel Fatmir Sejdiu izjavi deka se soglasil so promenata na datumot, no dodade deka "odlozhuvanjeto nema da donese nikakvi pozitivni rezultati".

Cheku: Jas mozham da gi resham problemite na Srbite!
"Me pogoduva shto Srbite ja vrtat glavata od mene, a ne sfakkaat deka samo jas i vladata mozheme da im go reshime problemot, a ne Koshtunica. Po proglasuvanjeto na nezvisnosta, ochekuvam mnogu podobri odnosi so Srbite. Ne sum napravil nikakvi zlostorstva, nitu vo Hrvatska nitu na Kosovo", izjavil kosovskiot premer Agim CHeku vo intervju za belgradski Fokus. Za funkcioniranjeto na sozhivotot, kosovskiot premier vetuva med i mleko: "Se shto nekogash Srbite go imale na Kosovo kke go imaat i sega - kke imaat dostoen zhivot. Vo predlogot se dvata sluzhbeni jazici, a vo Ustavot se predvideni site mehanizmi koi bi gi zashtitile nacionanite interesi na Srbite vo Kosovo. KKe imaat garantirani deset mesta vo parlamentot, a dokolku dobijat na izbori, mozhat da dobija i 20 pratenici, so shto kke imaat golemo vlijanie vo vlasta". CHeku veli deka e siguren vo nezavisnosta na Kosovo i pokraj toa shto toj zbor sega e izostaven. Ne se plashi od eventualen poziv od Hashkiot tribunal, a podgotven e da dojde i vo Belgrad, i pokraj toa shto Srbija ima raspishan poternica za nego. Za tragichnite nastani od 17 mart veli deka e toa najgrda stranica vo nivnata istorija, no deka seto toa bezumie bilo spontano, a ne smisleno protiv Srbite, tuku protiv meggunarodna zaednica koj ne go reshavashe statusot na Kosovo.

Policijata upotrebi solzavec za razbivanje na albanski protesti
Policijata na UNMIK upotrebi solzavec za da gi razbie sabotnite protesti vo Prishtina protiv planot na specijalniot pratenik na ON za Kosovo Marti Ahtisari. Uchesnicite na protestot se sobraa pred zgradata na Vladata vo centarot na Prishtina, no silnoto policisko obezbeduvanje gi sprechi vo namerite da vlezat vo objektot. Pritoa, policijata upotrebila solzavec otkako grupa uchesnici na protestot, pred se, mladi lica poddrzhuvachi na dvizhenjeto Samoopredeluvanje, se obidele da go probijat policiskiot kordon i da vlezat vo zgradata. Na lice mesto bile rasporedeni i nekolku oklopni vozila na policijata na ON dodeka nekoi od policajcite upotrebile i gumeni palki za da se sprechat nemirite. Protestot vo Prishtina go organizirashe dvizhenjeto Samoopredeluvanje, koe bara proglasuvanje nezavisnost na Kosovo bez kakvi bilo pregovori.

EIB kke odobri krediti od 8,7 milijardi evra za Balkanot
Evropskata investiciska banka - EIB planira meggu 2007 i 2013 godina da kreditira, so vkupno 8,7 milijardi evra, proekti vo zemjite-kandidati i potencijalni kandidati za chlenstvo vo EU, izjavi pretsedatelot na EIB, Filip Majstat. ÒToa e seriozna suma i kke bide dovolna da gi pokrie site proektiÒ, reche toj. Majstat izrazi ochekuvanje deka ekonomijata vo regionot Òpozitivno kke napreduvaÒ, no predupredi deka toj rast kke zavisi od politichkata stabilnost.
EIB vo tekot na 2006 godina za proekti vo Zapaden Balkan izdvoi rekordni 412,5 milioni evra. Operaciite na finansiranje na EIB vo regionot imaat za cel jaknenje na procesite na integracija vo EU, potencirashe Majstat. Zaemite na EIB na Balkanot vo naredniot period kke se odnesuvaat na prioriteti vrzani so evropskoto partnerstvo, spogodbite za stabilizacija i asocijacija i pregovori za chlenstvo vo EU. Operaciite vo idnina povekke kke bidat nasocheni na poddrshka na procesite na pristap vo EU, otkolku na proekti na rekonstrukcija, kako shto dosega beshe sluchaj. (MIA)

TRIPOLI OBVINUVA
Bugarskite medicinski sestri bile tajni agenti na MOSAD!?
Libija gi obvini bugarskite tajni sluzhbi i izraelskoto razuznavanje Mosad deka stojat zad zarazuvanjeto na libiskite deca so HIV-virusot. Vesnikot Al shams povikuvajkki se na vladini izvori, objavi deka tajnite sluzhbi na Bugarija i vo Izrael za zarazuvanjeto na decata so smrtonosniot virus gi iskoristile Òsvoite tajni agentiÒ - pette medicinski sestri i palestinskiot lekar. Glavniot urednik na Al shams vo intervju za televizijata Al dzezira izjavil oti raspolaga so dokazi za vmeshanosta na bugarskite tajni sluzhbi i Mosad vo zarazuvanjeto na libiskite deca. Libiskiot sud vo dekemvri minatata godina gi osudi na smrt pette bugarski medicinski sestri i palestinskiot lekar za namerno zarazuvanje na nad 400 libiski deca so HIV-virus. Smrtnata presuda se ushte ne e izvrshena, a libiskite vlasti ne ja iskluchuvaat mozhnosta medicinskite lica i voopshto da ne bidat pogubeni.
Spored obvinenieto, medicinskite sestri od Bugarija i lekarot-Palestinec se tovarat deka Òdeloto go izvrshile po narachka na lica od treti strani, za soodveten nadomestÒ. Vrhovniot sud na Libija, vo dekemvri 2005 godina ja ukina prvichnata smrtna presuda shto za shestchleniot medicinski personal ja izreche sudot vo Bengazi i odredi novo sudenje. Obvinitelstvoto, na povtorenoto sudenje shto pochna letovo, povtorno pobara smrtna kazna za lekarot i pette medicinski sestri. Pobarano e i obesshtetuvanje vo visina od deset milioni amerikanski dolari za sekoe od zarazenite deca.

GRCIJA
Ubien shefot na najgolemiot penziski fond
Vo Atina e ubien shefot na najgolemiot grchki penziski i zdravstven fond Janis Vartolomeos, javija lokalnite mediumi. Teloto na Vartolomeos, koj e chlen na vladejachkata konzervativna partija Nova demokratija, e pronajdeno na skali vo stanbena zgrada vo centralnata atinska naselba Zografu. Vartolomeos (66) beshe shef na Institutot za socijalno osiguruvanje (IKA) od 2004 godina. Toj beshe i profesor po ekonomija na univerzitetot vo Pireja i sovetnik na Vladata. Policijata soopshti deka na negovoto lice imalo rani i tragi od udari. ÒNe se raboti za teroristichki napad. Istragata za sluchajot e vo tekÓ, izjavi shefot na policijata Anastasios Dimoshakis.

TURCIJA
Zapleneti 565 kilogrami heroin
Turskata policija otkri i zapleni 565 kilogrami heroin na granichniot premin Kapikule na granicata so Bugarija, soopshti turskata novinska agencija Anadolija. Toa e najgolema zaplena na heroin vo istorijata na Turcija. ÒDrogata, chija vredenost se procenuva na okolu 28 milioni amerikanski dolari, turskite granichari ja otkrile vo kutii za pica skrieni vo kamion shto patuval za HolandijaÓ, reche ministerot za nadvoreshna trgovija Kurshat Tuzmen, potencirajkki deka toa e najgolemata otkriena pratka na droga vo Republika Turcija od nejzinoto osnovanje vo 1923 godina. Turskiot televiziski kanal Si-En-En Turk informirashe deka se privedeni 14 lica osomnicheni za povrzanost so pratkata i oti vo tek e istraga po sluchajot. Sluzhbata za borba so narkotici vo Istanbul soopshti deka za osum dena vo tri oddelni operacii zaplenila 258 kilogrami heroin namenet za pazarite vo Britanija, Holandija i Grcija. Pritoa bile privedeni vkupno 23 lica.

Milioni Bugari i Romanci ilegalno rabotat vo EU
Povekke od milion Bugari i okolu 1,5 milion Romanci ilegalno rabotat vo drugite zemji na Evropskata Unija, prenesuvaat romanskite mediumi, koi se povikuvaat na izveshtaj od Svetskata banka. Vo izveshtajot e navedeno deka glavniot motiv na azilantite se loshata ekonomska situacija vo nivnite zemji. Svetskata banka im predlaga na Sofija i na Bukuresht da se potrudat da gi zgolemat primanjata na gragganite za da se reshi ovoj problem. Odlivot na rabotnata sila vo stranstvo, spored ekspertite, mozhe da gi zagrozi pazarite na trudot vo Bugarija i vo Romanija.

INA nepozhelna vo Piranskiot Zaliv
Slovenija ostro se sprotivstavila na hrvatskata odluka za dodeluvanje na koncesija za istrazhuvanje i eksploatacija na nafta i zemen gas na hrvatskata naftena kompanija INA, koja godinava bila proshirena i vo oblasta na Piranski Zaliv, za koj sporat dvete zemji. Spored Slovencite, Hrvatska prejudicirala kako kke bide reshen sporot za teritorijalnite vodi meggu dvete sosedni zemji i ja dodelila koncesijata za morska teritorija za koja se ushte ne e postignat dogovor. Vo 2005 godina na Brioni, Hrvatska i Slovenija postignaa dogovor da gi pochituvaat teritorijalnite granici od 1991 godina, se dodeka ne bide utvrdeno razgranichuvanjeto so meggunarodna arbitrazha.

Pornofilmovi na avtobuski stanici vo Sofija
Bugarskite vlasti gi opremile avtobuskite stanici so golemi plazma televizori na koi sekoja vecher se pushtaat pornofilmovi. Poradi toa, avtobuskite stanici vo Sofija navecher se prepolni so narod. ÒDenje na ekranite se prikazhuva vozniot red, a navecher pushtaat po nekoj pornofilm. Na ovoj nachin sakame da gi raspolozhime patnicite i da im go skratime vremeto dodeka chekaat avtobus. Erotskite filmovi se pushtaat samo po polnokk koga vo blizina nema decaÓ - izjavil pretstavnik na avtobuskata stanica za mediumite. Nekoi graggani se voodusheveni so toj novitet dodeka za drugi toa e sram za gradot. Poradi pornofilmovite trpi i gradskata sigurnost, zashto na policajcite im e pozabavno da gledaat filmovi otkolku da lovat kriminalci.

Poraneshen sveshtenik na SPC osuden za pedofilija
Visok poraneshen sveshtenik na Srpskata pravoslavna crkva e osuden na edna godina zatvor poradi bludni dejstva vrz deset momchinja na vozrast od sedum do 11 godini. Zaradi zashtita na pravata na oshtetenite maloletnici, javnosta beshe iskluchena od postapkata na novosadskiot sud protiv monahot Ilarion, poraneshen stareshina na manastirot Hopovo, na Frushka Gora. Ilarion, so svetovno ime Jovan Mishikk, vo oktomvri beshe proglasen za vinoven za tri krivichni dela blud i osuden na kazna deset meseci zatvor. Po zhalba od advokatite na oshtetenite maloletnici, sudot vo dekemvri ja preinachi presudata i go osudi Mishikk na edinstvena kazna zatvor od edna godina. Monahot Ilarion beshe priveden vo 2001 godina pod obvinenie deka Òza da gi zadovoli svoite polovi potrebi, ja iskoristil lekomislenosta na maloletnite momchinja i gi navel na bludni dejstvaÒ.
CHuval top vo dvor kako suvenir!
Zadarskata policija pronajde i konfiskuva vistinski top vo dvorot na semejnata kukka na ZH.M. (39) od seloto Gorica kaj Zadar. Zaludni bile obajasnuvanjata i ubeduvanjata na meshtaninot ZH.M. deka topot od markata ZIL so kalibar od 76 milimetri, e neispraven, bez zatvorach i so oshtetena cevka. Pokraj ova, celo vreme duri go tovarale topot, Z.M. im zboruval na policajcite deka kako hrvatski branitel sakal da ima eden suvenir od Tatkovinskata vojna. Protiv sopstvenikot e podnesena krivichna prijava poradi nedozvoleno drzhenje oruzhje i eksplozivni napravi. Transportiranjeto na topot niz zadarskite ulici, na patot kon policiskata stanica, kaj gragganite predizvikal chudenje i smea.
Stotici penzioneri se obidoa da vlezat vo bugarskata Vlada
Okolu 1.000 penzioneri protestiraa vo centarot na Sofija, pri shto nekolku stotici se obidoa da vlezat vo Vladata. Samo brzoto rasporeduvanje na policiskite kordoni uspea da go sprechi vleguvanjeto na razgnevenite penzioneri vo zgradata na bugarskata Vlada. Pred toa, penzionerite koi se nezadovolni od visinata na penziite, se upatija da protestiraa pred zgradata na bugarskiot pretsedatel Georgi Prvanov, no otkako policijata gi sprechi vo namerata trgnaa kon zgradata na Vladata. Protestite gi organiziraat dve zdruzhenija na penzionerite koi se edinstveni vo baranjeto do Vladata, penziite da se zgolemat za 8,5 procenti i minimalnata penzija da iznesuva 122 leva ili okolu 60 evra. Ministerot za trud i socijalna politika Emilija Maslarova gi otfrlila baranjata na penzionerite, so ocenka deka takvoto pokachuvanje kke go urne socijalniot sistem. Taa istaknala deka site baranja mozhat da se realiziraat, no etapno.