|
MINATATA FINANSISKA GODINA
OD MAKEDONIJA VO AVSTRALIJA DOSHLE
357 DOSELENICI I 954 TURISTI
Spored najnovite podatoci shto gi objavi Ministerstvoto za
doseluvanje, vo Avstralija zhiveat 20.749.000 zhiteli.
Megu interesnite podatoci objaveni pritoa e deka vo
minatata finansiska godina postojano se iselile od
Avstralija 67.853 lica od koi 20,5 otsto se preselile vo
Nov Zeland, 17,7 otsto vo Velika Britanija, 10,3 otsto vo
SAD i 7,9 procenti vo Hong Kong.
Shto se odnesuva na doseluvanjeto, vo finansiskata
2005-2006 vo Avstralija od Makedonija se doselile 357 lica
so pravo na postojan prestoj, a 954 dopatuvale kako
turisti.
Spored podatocite na istoto ministerstvo, na spisokot na
“ilegalci” koi ne zaminale od Avstralija po istechuvanjeto
na turistichkata viza, ima i 60 makedonski drzhavjani po
koi se izdadeni poternici za ilegalen prestoj.
Zoran KOSESKI
HAUARD GO ZAGUBIL
TRPENIETO SO AMERIKANCITE OKOLU HIKS
Shefot
na federalnata vlada Dzon HAUARD izjavi deka e nezadovolen
so nachinot na koj amerikanskite vlasti go vodat sluchajot
protiv avstraliskiot drzhavjanin Dejvid HIKS (na slikata),
obvinet za terorizam.
Toj odnovo gi povika SAD do sredinata na ovoj mesec
konechno da podignat obvinenie protiv 31-godishniot Hiks
koj veke pet godini e zatvoren vo amerikanskata baza
Gvantanamo vo Kuba.
Amerikanskiot voen obvinitel preporachal Hiks, po poteklo
od Adelajd i tatko na dve deca, da bide obvinet za obid za
ubistvo i obezbeduvanje materijalna pomosh za terorizam.
Shefot na federalnata opozicija Kevin RAD izjavi deka iako
vo nikoj sluchaj nema simpatii za aktivnostite za koi Hiks
e osomnichen, ne mozhe da prifati toj pet godini da bide
vo zatvor bez sudenje.
Ministerot za nadvoreshni raboti Aleksander DAUNER
minatata nedela razgovaral so noviot amerikanski minister
za odbrana Robert GEJTS, za vreme na edna konferencija za
odbrana vo Germanija, i pritoa ja izrazil zagrizhenosta na
avstraliskata vlada.
Spored Dauner, Gejts mu rekol deka negovata vlada ke
napravi sé shto e mozhno sudenjeto na Hiks da pochne shto
e mozhno poskoro. Hiks preminal vo Islam pred da zamine vo
Avganistan kade bil zaroben od amerikanskite sili po
invazijata vrz taa zemja shto usledi po bombashkite napadi
vrz Njujork i Vashington na 11 septemvri 2001.
Prethodno Hiks navodno bil dobrovolec vo redovite na
albanskata UCHK vo Kosovo i na muslimanskite separatisti
vo indiskata provincija Kashmir, za shto indiskite vlasti
isto taka sakaat da mu sudat.
I pokraj segashnoto avstralisko insistiranje na skoreshno
sudenje, amerikanskite funkcioneri ocenuvaat deka na toa
bi mozhelo da se cheka mozhebi ushte cela godina.
VO PARIZ ZAVRSHI
SUDENJETO NA FRANCUSKIOT TERORIST VO SIDNEJ
Vo
Pariz zavrshi sudenjeto na francuskiot drzhavjanin Vili
BRIZHIT, uapsen vo Avstralija i izrachan na Francija pod
somnevanje za podgotvuvanje teroristichki napadi.
Presudata ke bide soopshtena na 15 mart, a javniot
obvinitel ja pobaral maksimalnata kazna - 10 godini zatvor.
Vo tekot na sudenjeto Brizhit i negovite advokati tvrdele
deka francuskite islednici go prisilile nego i negovata
avstraliska sopruga da dadat izjavi koi teshko go tovarat
Brizhit.
Advokatite tvrdat deka sudenjeto na Brizhit e ushte eden
dokaz za postoenje diskriminacija i progonuvanje na
muslimanite vo Francija i vo zapadniot svet.
Obvinitelot tvrdel deka kaj Brizhit bile najdeni dokumenti
koi potvrduvaat deka podgotvuval teroristichki operacii
protiv voeni celi i nuklearniot reaktor vo Sidnej, kako i
kidnapiranje na vidni evrejski lichnosti vo Avstralija.
Brizhit e po poteklo od karipskite ostrovi i vo Francija
preminal vo Islamot.
Dve nedeli pred avstraliski agenti da go uapsat vo Sidnej,
kade zhiveel, toj se ozhenil so poraneshnata pripadnichka
na avstraliskata armija Melani BRAUN, koja isto taka
stanala muslimanka.
Spored novinski izveshtai, taa za sudenjeto vo Pariz dala
pismena izjava vo koja se veli deka Brizhit ja
rasprashuval za voeni informacii, pa taa go unishtila
prirachnikot so doverlivi podatoci.
Vo Sidnej Brizhit bil povrzan so eden avstraliski musliman
koj neodamna beshe osuden na 20 godini zatvor poradi
podgotovki da ja krene vo vozduh mrezhata za snabduvanje
na gradot so struja.
BAZUKA KUPIL NA PAZAR!?
Pri
pretresot na kolata na 36-godishniot Timoti VIVODA vo
okolinata na Melburn, policijata nashla dva pishtola,
municija i dve rachni bombi.
Megutoa, iznenaduvanjeto na policajcite bilo ushte
pogolemo koga pri pretresot na negovata kuka bil najden i
rachen frlach na raketi.
Koga bil izveden na sud vo melburnshkata naselba Ringvud,
Vivoda rekol deka frlachot go kupil na pazarot vo
Dendinong, a za oruzhjeto najdeno vo kolata kazhal deka go
nosel da go frli na gubrishte koga policijata go zaprela.
Na sudot policijata izjavi deka voen struchnjak utvrdil
deka bazukata i pripagala na avstraliskata armija, no deka
ne mozhela da se koristi.
VLADATA VETUVA POMOSH
ZA STARITE
Federalniot
premier Dzon HAUARD vo nedela ja objavi novata programa so
koja - ako pobedi na izborite godinava - vo tekot na
slednite pet godini ke bidat obezbedeni 1,5 milijardi
dolari za finansiranje na grizhata za stari lica.
Finansiskiot paket ke ovozmozhi na dopolnitelni 7.000
postari lica grizhata da im se ukazhuva doma, kako i
zgolemeni isplati na starateli za lica na koi im e
potreben visok stepen grizha.
I dodeka nekoi organizacii za grizha za stari ja
pozdravija vladinata inicijativa, opozicijata ja oceni
kako predizboren blef.
HAUARD GO KRITIKUVA
OBAMA
Shefot
na federalnata vlada Dzon HAUARD go kritikuvashe mozhniot
amerikanski pretsedatelski kandidat Barak OBAMA (na
slikata) poradi negovoto zalaganje amerikanskite trupi da
se povlechat od Irak do pochetokot na idnata godina.
Za planot na Obama do mart 2008 od Irak da se povlechat
site amerikanski vojnici Hauard reche deka e opasen.
- Toa samo ke gi ohrabri tie shto sakaat celosno da go
destabiliziraat i unishtat Irak, da prodolzhat so svoite
akcii i da se nadevaat na pobeda na Obama, oceni Hauard.
Obama, 45-godishen senator, se nadeva deka ke stane prviot
crn pretsedatel na SAD. Megutoa, za sega konkurenti za
nominacija za pretsedatelski kandidat od redovite na
Demokratskata partija mu se poveke istaknati lichnosti,
megu koi najseriozen rival e senatorkata Hilari KLINTON,
sopruga na bivshiot amerikanski pretsedatel Bil KLINTON.
Tatkoto na Obama chuuval kozi vo Kenija pred da dojde vo
Amerika i se ozheni za edna tamoshna crnka.
14-GODISHNO MOMCHE SE
UDAVI VO EZERO
Edno 14-godishno momche se udavi vo sabotata vo ezeroto
Dejlsford, zapadno od Melburn, pri obid od vodata da
izvadi topka.
Deteto bilo so semejstvoto na izlet i vo igra ja frlilo
topkata vo ezeroto za negovoto kuche da ja izvadi.
Koga kucheto ne ja donelo nazad, deteto vleglo vo vodata i
naskoro potoa pochnalo da vika za pomosh.
Grupa tinejxeri koi bile vo blizina, zaplivale kon
momcheto, no toa potonalo.
Policiski nurkachi go nashle teloto na deteto blizu
mestoto kade ischeznalo. Lokalnite zhiteli deka ezeroto
krie dupki i vrtlozi od nekogashnite oblizhni rudnici.
USHTE EDNA KOBNA
ULICHNA TRKA
Vo
sudar na kola i taksi vo sabotata vecher vo istochniot del
na Melburn edno 15-godishno momche zagina na mesto, a
sedum lica se povredeni, od koi nekoi se vo kritichna
sostojba.
So „micubishi lanserot“ vo koe bilo zaginatoto momche,
upravuval eden 20-godishen mladich. Vo kolata bil ushte
eden maloletnik.
Vo taksito se povredeni vozachot i site chetvorica patnici.
Policijata se somneva deka do nesrekata doshlo pri ulichna
nelegalna „trka“ na „micubishito“ i edna druga sportska
kola od chij vozach so R-tablichki e zemena izjava.
Policijata pretpostavuva deka vo momentot na sudarot „micubishito“
jurelo so 120 kilometri na chas vo zona vo koja
dozvolenata brzina e 80 km/ch.
Spored policijata vozilata se dvizhele vo sprotivna nasoka,
a do sudarot doshlo koga „micubishito“ svrtelo vdesno i
udrilo vo taksito.
Od udarot dvete koli bile praktichno razneseni.
Na spasuvachkite ekipi im trebea 45 minuti od ednata kola
da izvlechat dvajca patnici.
Do nesrekata se sluchi blizu mestoto vo naselbata Vilers
Hil kade chesto se odrzhuvaat nelegalni ulichni „trki“ i „egzibicii“.
SUDAR NA DVA TRKACHKI
CHAMCI – EDEN ZAGINAT
Do
zatvoranjeto na ovoj broj spasuvachkite ekipi seushte ne
uspeaja da go najdat eden 22-godishniot Krejg O’TUL za koj
se veruva deka zaginal pri sudar na dva trkachki chamci na
rekata Mari blizu Ichuka, vo severna Viktorija.
Bratot na zaginatiot i ushte eden mladich se vo kritichna
sostojba. Tri drugi lica koi se naogaa vo chamcite se isto
taka vo bolnica.
Do nesrekata doshlo pred tradicionalnata trka so chamci
shto privlekuva desetici iljadi gledachi, no se veruva
deka chamcite shto se sudrile vo toj moment ne se trkale.
Doagajki od sprotivni nasoki tie frontalno se sudrile, pri
shto edniot chamec tresnal vo bregot, a drugiot po let od
petnaesetina metri, potonal.
Spored ochevidcite, od straotniot sudir licata od chamcite
letale niz vozduh pred da padnat vo voda ili na bregot.
KERKA OBVINETA DEKA GO
ZADAVILA TATKOTO
Edna 53-godishna zhena e uapsena vo Kvinslend i izrachana
vo Nov Juzhen Vels pod obvinenie deka go zadavila tatko si
pred shest godini.
Teloto na Elderino BELTRAME bilo najdeno zavitkano vo
negovata kuka vo jugozapadniot del na Sidnej.
Po dolgogodishna istraga taa beshe oceneta kako „lice od
interes“ i uapsena vo Sanshajn Kost.
Osven za ubistvo, taa e obvineta i za falsifikuvanje na
testament i vlijanie vrz svedoci vo sudski proces.
|