OFICIJALNA ATINA ÒVO HORÓ
Imeto - uslov za poddrshka na Makedonija
Oficijalna Atina povtori deka poddrshkata na evroatlantskata integracija na Makedonija e uslovena so reshavanje na prashanjeto za imeto. ÒGrcija ja poddrzhuva evropskata perspektiva na Makedonija i na Turcija, no pod uslov da gi ispolnat obvrskite shto gi imaat prezemeno od Evropskata unija. Vo sluchajot na Skopje da bide resheno i prashanjeto za imetoÒ, izjavi pretsedatelot na Grcija Karolos Papuljas.
Grchkiot minister za odbrana Vangelis Meimarakis, pak, vo izjavata za Dojche vele istakna deka ÒAtina gi poddrzhuva evroatlanskite integracii na BJRMÓ, no istovremeno bara od Skopje da gi pochituva istoriskite chuvstvitelnosti i grchkata istorija. ÒSmetame deka istorijata ne mozhe nitu odnovo da se pishuva, ni da se falsifikuva. Sekoe odnesuvanje na Vladata na BJRM shto ova nema da go pochituva e provokativno i ne ukazhuva na volja za odnos na dobro sosedstvoÓ, veli Meimarakis, pritoa posochuvajkki na reshenieto za preimenuvanje na aerodromot vo Skopje vo Aleksandar Veliki. Meimarakis naglasuva deka Òna BJRM mora da i bide jasno deka nie, dokolku taa saka da pristapi kon meggunarodnite institucii, kke go iskoristime nasheto pravo shto ni go dava vremenata spogodbaÒ.
Negoviot prethodnik, poraneshniot grchki minister za odbrana Akis Cohazopulos, vo vrska so razvojot na situacijata na Kosovo predupreduva deka negovoto reshenie kke ima vlijanie vrz regionot i osobeno vrz Makedonija. ÒNa nashite sosedi im e potrebna poddrshkata na Grcija. Dokolku Kosovo stane nezavisno, kako shto nastojuva NATO, togash poddrshkata na Grcija za BJRM kke bide ushte povazhnaÓ. Spored Cohazopulos, Grcija bi trebalo da se zalaga za toa razvojot na situacijata na Kosovo da ne vlijae vrz Makedonija. ÒZa vozvrat na vakvata izjava na solidarnost na Grcija, BJRM treba da donese reshenija i da razvie idei koi kke pomognat za nadminuvanje na postoechkite konfliktiÓ, zakluchuva poraneshniot minister za odbrana na Grcija. (MIA i Makfaks)

SHLAKANICITE NA OLI REN
Vladata protestirala za ãtonotÓna komesarot
Makedonskata vlada e nezadovolna od strogosta na komesarot za proshiruvanje Oli Ren vo Skopje. Od anonimen izvor doznavame deka visok funkcioner na Vladata, po zaminuvanjeto na Ren od Makedonija, se javil vo Delegacijata na Evropskata komisija vo Skopje za da go izrazi nezadovolstvoto od ostrata i kritichka intonacija so koja komesarot Ren gi prenese evropskata poraka za neophodnosta od politichki dijalog i kritikata za zastojot na reformite vo Makedonija.
Evropski diplomati ne sakaat da ja komentiraat ovaa informacija, no se soglasuvaat deka komesarot Ren, kako retko koga, izlegol od svojata diplomatska rezerviranost. Tie smetaat deka toa bilo neophodno za da se naglasi najznachajniot nedostig vo makedonskite reformi. ÒNajvazhen e konsenzusot. Nie ne barame dijalog zaradi dijalog, ne ni treba da gledame sliki deka nekoj so nekogo razgovara. Barame brzo da se najde dogovor za da se napreduva. Sega e neophodno da se premine na konkretna akcijaÓ - veli diplomat, koj ja nabljuduvashe posetata. Komesarot Ren namerno odluchil pet pati vo tekot na kusata poseta da se sretne so premierot Nikola Gruevski za da ne bide propushten nitu eden zbor od negovata poraka. Komesarot vo Skopje ne zboruvashe konkretno za datumot za pregovori, no vo Brisel velat deka perspektivata za datum na krajot na godinava - se povekke se oddalechuva. ÒTreba da se sluchi chudo od politichka sloga i napredok za da mozhe EK da preporacha datum za pochetok na pregovori. No, veruvajte deka Komisijata veruva vo chuda, a poznato e deka Slovenija, koja so EU kke pretsedava vo pochetokot na 2008 godina, navistina silno ja turka MakedonijaÓ - veli nashiot izvor.
Vo tekot na posetata od strana na opozicijata, Vladata i na komesarot doshle predlozi za nadminuvanje na blokadata. ÒSe chini deka Komitetot za megguetnichki odnosi vo Sobranieto e edna od glavnite tochki na nedorazbiranjeto i mozhebi bi bilo dobro preku nego da se vrati doverbata i da mu se vrati efikasnosta na ovoj mehanizamÓ - velat vo Brisel. Sepak, komesarot odluchil inicijativata i predlozite da i gi prepushti na Vladata, koja ostavila vpechatok deka ja primila porakata. ÒVo narednite denovi EK kke ochekuva rezultat. Ne za mesec-dva, tuku bukvalno vo narednite denoviÓ - izjavi diplomatot..
Vo Brisel tvrdat deka komesarot i negovata ekipa nemaat namera da se meshaat vo vnatreshnata politichka scena i deka i ova e premnogu ako se znae deka stanuva zbor za zemja-kandidatka za chlenstvo. No, ako rabotite ne se vratat na kolosek, Brisel ne smee i ne mozhe da dozvoli situacijata da izleze od kontrola i kke mora da intervenira seriozno. (Dnevnik)

EU e razocharana poradi toa shto Makedonija postojano se vrakka nazad
Evrokomesarot Oli Ren ni priredi losh den. Iako vazhi za mek politichar, vo Makedonija dojde so ostar ton i so gnev. Vakov Ren makedonskiot establishment nema sretnato dosega, shto e znak deka navistina sme preterale i deka Brisel povtorno ni vrti list.
Porakite shto gi prenese toj mozhat da se svedat na nekolku kluchni rechenici. Prvo, deka ne mozhe da se vodi politichka borba so zloupotreba na decentralizacijata, t.e. so otkazhuvanje poslushnost od strana na opshtinite kon centralnata vlast. Deka ne mozhe da si igra koj kako saka so Ramkovniot dogovor, zashto toa vekke e osvoena pridobivka na gragganite vo Makedonija koja ne smee odnovo da se stava pod prashanje. Deka manirot na postojano produciranje politichki tenzii e neprifatliv za EU i mesto opstrukcii, bojkoti i slichno, partiite treba da ja vodat borbata vo demokratskite institucii. Deka odgovornosta za toa shto se sluchuva vo zemjata e zaednichka, i na vlasta i na opozicijata, a sekoj od niv treba da si ja odigra ulogata shto treba da ja ima, t.e. prvite da iniciraat dijalog i da pokazhat dobra volja za kompromis, a vtorite da go prifatat i da ne go koristat za politichki opstrukcii. Najvazhna, sepak, beshe poslednata poraka - deka Makedonija docni premnogu, deka zaglavuva so reformite, a politichkata klima ne vodi kon progres na zemjata, tuku obratno. Se, od prva do posledna zabeleshka, na adresa na politichkite partii vo zemjata i site - od prva do posledna, povrzani so nivnite interesi okolu vlasta i poziciite, a nitu edna so potrebite na gragganite vo zemjata.
Ona shto e najgolem problem za premierot Gruevski e toa shto Brisel ja izgubi trpelivosta so Makedonija, a vo EU ima i otpor sprema zemjite shto ne se zreli da i se prikluchat na Evropskata unija, pa vakvite politichki paralizi im odat vo prilog na odolzhuvanjata na evrointegracijata na zemjava. Problem, isto taka, e toa shto Gruevski nema vreme za politichko taktiziranje ni za vistinski reformi kako shto imashe ekspremierot Vlado Buchkovski, bidejkki godinava kke se odreduvaat shansite za NATO, a vo noemvri treba da se znaat i shansite za dobivanje pregovori za EU. Gruevski e vo vremenska tesnina, gragganite baraat progres, EU ni prakka crveni kartoni, a, sepak, prodolzhuvaat opstrukciite zaradi bildanje rejting. Ponezrelo, zdravje. (Od podolgata analiza na Utrinski vesnik)

Konevska-Trajkovska: Odgovornosta za evrointegraciite e zaednichka
Vicepremierkata za evropski prashanja Gabriela Konevska-Trajkovska odgovornosta za kritikite shto gi upati evrokomesarot za proshiruvanje Oli Ren za integracijata na Makedonija vo EU ja locira kaj site chiniteli koi shto se vo procesot na pristapuvanjeto kon Unijata. ÒNemojte da mislite deka samo Vladata e taa koja shto kke vleze vo EU, toa znachi deka porakite koi bea upateni od komesarot treba da se sfatat na najseriozen mozhen nachin, konstruktivno i pozitivno da se pristapi kon zalozhbite, ispolnuvanjeto na kriteriumite i zavrshuvanjeto na domashnata zadachaÓ, izjavi Konevska-Trajkovska odgovarajkki na novinarsko prashanje. Spored nea, 2007 godina e od iskluchitelno znachenje za celata drzhava. Ottuka, inicijativnosta treba da dojde od makedonska strana. ÒNekoi chekori se prezemeni i glaven prioritet kke bide postignuvanjeto na nacionalniot konsenzus za prashanjata shto se od interes na drzhavata, odnosno treba da bidat nad partiskite interesiÓ, poracha Konevska-Trajkovska.
Vicepremierkata veli deka Vladata nema da dozvoli evroatlanskite integracii da bidat zloupotrebeni za politichki celi ili za individualno istaknuvanje na nekoi politichki lideri. ÒMora da se napravi golema mobilizacija na seto ona shto pretstavuva potencijal vo Republika Makedonija, a prvenstveno da se postigne konsenzusot pomeggu pozicijata i opozicijata za strateshkite prashanja. Veruvam deka po porakite koi shto bea isprateni kke se sfati ova dosta seriozono i konstruktivno kke se postapi od site zainteresirani straniÓ, reche Konevska-Trajkovska.

EVROINTEGRACII
Brisel iznenaden od Vashington?
Relevantni pretstavnici od Evroparlamentot se iznenadeni od izjavata na portparolot na amerikanskiot Stejt department deka chlenstvoto na Makedonija vo NATO kke zavisi od dogovorot shto kke bide postignat so Grcija vo odnos na imeto. Tie dale i nekolku ironichni zabeleshki vo smisla na izneveruvanje na prijatelstvoto meggu Skopje i Vashington od strana na SAD.
Pretsedatelot na NSDP Tito Petkovski, koj go poseti Brisel, veli deka evroparlamentarci i ugledni evropski politichari bile iznenadeni od izjavata zatoa shto smetale deka SAD se najgolemiot poddrzhuvach na zemjava vo NATO-integraciite. ÒSpored niv, Makedonija vekke trebalo da bide chlenka na NATO, zatoa shto uchestvuva vo misiite so svoi vojnici, a i reformite vo armijata se seriozno naprednatiÓ - veli Petkovski. Toj za ova prashanje razgovaral so visoki pretstavnici na Evropskata komisija, chlenovi na Evropskiot parlament, pretsedateli na rabotni grupi za sorabotka so zemjite od regionot, kako i so drugi ugledni politichari vo Brisel.
Tie reagiraat na izjavata na SHon Mekormak, portparol na Stejt departmentot, koj izjavil deka pred da prodolzhi procesot na integracii na Makedonija vo Alijansata potrebno e da se reshi prashanjeto so Grcija. Mekormak posochil i deka osven ova, Makedonija treba da reshi i drugi prashanja kako del od akciskiot plan za doblizhuvanje do chlenstvoto. (SHpic)

CHetiri NATO-chlenki go priznale ustavnoto ime na Makedonija
Ustavnoto ime na Republika Makedonija dosega go imaat priznato 4 od 26 zemji chlenki na NATO. Se raboti za SAD, Turcija, Slovenija i Bugarija. Sepak, na oficijalnite dokumenti na Alijansata samo zad imeto na Turcija so yvezdichka stoi deka ja priznava Makedonija pod ustavnoto ime. Vo Ministerstvoto za nadvoreshni raboti velat deka pred dve godini, so vleguvanjeto na Slovenija vo NATO, e praven razgovor i tie da naznachat deka ja priznavaat Makedonija pod ustavnoto ime, no od toa ne ispadnalo nishto. Od MNR informiraat deka vo razgovorite bilo zaklucheno oti se raboti za bilateralen spor na dve drzhavi okolu imeto i deka vo nego posreduvaat ON, pa ne bilo dobro "da se prenesuva problemot vo NATO i EU". Tuka zaprele rabotata i razgovorite. Prashanjeto ne bilo potegnato koga i SAD go priznaa imeto Republika Makedonija oti, velat vo MNR, se procenuvalo shto bi se dobilo i shto bi se izgubilo, i toa shto nikoj ne sakal da si nosi takva belja na glava. Aktivnost na ova pole, velat od MNR, nema ni so novata vlada. (Vecher)

AMERIKANSKATA AMBASADORKA MILOVANOVIKK
Politichkiot konsenzus Ð uslov za chlenstvo vo NATO!
ÒNa sredbata so rakovodstvoto na DUI zaednichki ja ocenivme generalnata politichka sostojba vo drzhavata. Se soglasivme za golemata vazhnost na obidite na site politichki partii za prodolzhuvanje na politichkiot dijalog. Odgovornosta za segashnata situacija ne mozhe da se locira kaj edna ili druga politichka partija ili kaj eden ili drug lider. Na site lideri im ja prenesov istata poraka. Taa e deka vremeto e se pokratko za reshavanje na problemite i deka e neophodno site da vlozhat napori za Makedonija da izgradi dobar imidzÓ, izjavi ambasadorkata na SAD vo Makedonija, dzilien Milovanovikk. Taa ne se somneva deka drzhavata kke ja dobie pokanata za chlenstvo vo NATO vo 2008 godina. ÒSAD veruvaat deka Makedonija ima kapacitet da gi ispolni kriteriumite za chlenstvo vo NATO vo 2008 godina,no za toa e neophoden politichki konsenzusÓ, smeta amerikanskata ambasadorka.

MINISTEROT ELENOVSKI
Makedonija e na chekor do vkluchuvanjeto vo evroatlanstskoto semejstvo
ÒDuhot koj vladee na Konferencijata za bezbednosna politika e edna od najpozitivnite raboti na ovoj sobir, a Makedonija se vklopuva tuka i so ona kon shto tezhnee - stanuvanje del od shirokoto evroatlantsko semejstvo. Makedonija e na samiot chekor da go ostvari toaÓ, izjavi ministerot za odbrana Lazar Elenovski, na marginite na 43. Konferencijata za bezbednosna politika, shto tradicionalno sekoja godina se odrzhuva vo Minhen. ÒNa ovaa najgolema svetska bezbednosna Konferenvcija na koja e skoro celata svetska politichka elita dobro e moeto i prisustvoto na ministerot za nadvoreshni raboti Antonio Miloshoski, bidejkki mozhe da vospostavime kontakti so kolegite od celiot svetÓ, reche Elenovski. Na neformalnata sredba so drzhavniot sekretar za odbarana na SAD, Robert Gejts, razgovarale generalno za toa do kade e transformacijata na vooruzhenite sili na Makedonija, kako i za novite predizvici. ÒOstanuva politichkiot del koj treba da se menadzira shto poskoro. Site graggani i institucii treba da stojat ispraveni pred istoriskiot chin deka ne ochekuva integracija, eden golem istoriski moment za drzhavataÓ, naglasi Elenovski. (MIA)

MINISTEROT MILOSHOSKI
Makedonija ochekuva datum za pregovori so EU vo 2008
Ministerot za nadvoreshni raboti Antonio Miloshoski vo Viena se sretna so avstriskata ministerka za nadvoreshni raboti Ursula Plasnik. Makedonskoto MNR soopshti deka na sredbata, pokraj razgovorite za bilateralnite odnosi koi bea oceneti kako odlichni, stanalo zbor i za evrointegrativnite procesi vo Republika Makedonija kako zemja-kandidat i za sostojbite vo regionot, so akcent na najnovite sluchuvanja okolu Kosovo. ÒNasha ambicija i cel e pregovorite za chlenstvo vo EU da zapochnat vo pochetokot na 2008 godina, za vreme na slovenechkoto pretsedavanje so Unijata. Pritoa, ne ochekuvame ova da bide lesno, no Makedonija ima sila da uspee. Vo vrska so toa, zasileno se raboti na sevkupnite reformi, so poseben akcent na reformite vo sudstvoto, borbata protiv korupcijata i zgolemuvanjeto na kapacitetot javnata administracijaÒ, istaknal Miloshoski.

SENAT NA SAD
3,6 milioni amerikanski dolari za Makedonija vo NATO
Vo amerikanskiot Senat e podnesen predlog-zakon za poddrshka na Makedonija, Albanija, Hrvatska i Gruzija vo NATO. Predlog-zakonot e podnesen od pretsedatelot na Komisijata za nadvoreshni raboti na Senatot, senatorot od Indijana Richard Lugar. Priemot vo NATO na Makedonija, Albanija, Hrvatska i na Gruzija kke pridonese za zajaknuvanje na bezbednosta i stabilnosta vo Evropa, istakna Lugar. Predlog-zakonot predviduva i finansiska pomosh za zemjite, so cel da se zasili nivnata bezbednost. Za Gruzija se predvideni najmnogu sredstva vo iznos od 10 milioni amerikanski dolari, za Makedonija - 3,6 milioni, za Albanija - 3,2 milioni i za Hrvatska - 3 milioni dolari. Takov predlog-zakon za poddrshka za proshiruvanjeto na NATO minatata godina beshe podnesen do Senatot, no senatorite ne go izglasaa. Vo predlog-zakonot se naveduva i podgotvenosta na SAD da go razgledaat prashanjeto za poddrshka na zachlenuvanjeto na Ukraina vo Severnoatlantskata alijansa, koga zemjata kke gi ispolni uslovite i dokolku Kiev pobara priem vo NATO.

ROTIMljE - TRI GODINI POTOA
Matna igra go srushi avionot na Trajkovski
Tabla so makedonsko zname i pojasnuvanje deka tuka e spomen obelezhjeto na padot na avionot na makedonskiot pretsedatel e postavena na vlezot od seloto Rotimlje. Dva kilometri podaleku, na ridot Matikk, e beliot mermeren spomenik so iminjata na zaginatite vo avionskata nesrekka od 26 fevruari 2004 godina. Toa e se shto ostana kako vidliv spomen od tragedijata pred tri godini, koga tuka zaginaa pretsedatelot Boris Trajkovski so osum sorabotnici i chlenovi na ekipazhot. Sluchuvanjata potoa se vrezhani vo sekkavanjata na selanite, na chii svedochenja istragata ne im obrna mnogu vnimanie. ÒToa utro vrneshe dozhd, imashe i magla. Se slushna silen udar nekade na ridot. SFOR dojdoa so molskavichna brzina. Edno vozilo zastana na patot. Tri dzipa se iskachija na ridot. Po 20-tina minuti se vratija i brzo, kako na reli-trki, izlegoa od seloto. Nivnite helikopteri kruzhea vo vozduhotÓ Ð veli zhitel na seloto. Negovata kukka e najblisku do mestoto na koe se urna vladiniot kinger.
Mesnite zhiteli poradi dozhdot ne izlegle da vidat shto se sluchuva. No, kukkite im se vednash pokraj patot, taka shto jasno gledale koj i koga pominuva. ÒSFOR igraa matna igra. Toa se vide od se shto se sluchuvashe utroto na 26-ti i sledniot den. Avionot ne e drvce od kibrit, pa da ne mozhat da go najdat cel den i cela nokkÓ Ð veli Omar Peshlikk, zhitel na Rotimlje. Za negoviot sosed Mejo Mehlikk ne se sfatlivi objasnuvanjata vo oficijalnite izveshtai vo koi se veli deka magla, nevreme i greshka na pilotite go urnale avionot. ÒZHiveam vo ova mesto 60 godini. Nikogash nemalo tolku magla da pokrie se. Magla pagga dolu, vo dolinata, no ne i gore vo seloto. Nikogash ne duvalo ni silen vetarÓ Ð veli Mehkikk. Selanite od Rotimlje gi otfrlaat i tvrdenjata na SFOR deka terenot bil nepristapen.
ÓPatot od odamna e probien i pokrien so zemja. Vozila odea do mestoto na nesrekkata. Loshi bea samo 200 metri, no tie bez problem mozhea da se pominat peshÒ Ð veli Meshlikk.
ZHitelite, no i novinarite od Mostar, koi den po nesrekkata prvi pristignaa do ostatocite od kingerot, kako vinovnici gi posochuvaat SFOR. Tie se ubedeni deka francuskite kontrolori na letot zgreshile, a potoa ja zaboshotile greshkata. Vednash po nesrekkata, Francija bez objasnuvanje gi povleche kontrolite na letot od kritichnoto utro. Na mestoto na SFOR vo Bosna sega se EUFOR. Odgovori i objasnuvanja od niv - nema.
Mestoto kade se urna avionot e eden kilometar nad seloto. Terenot e karpest, no pristapen. Tri godini potoa, samo spomenikot svedochi za tragedijata. Ostatocite od avionot se sobrani kako dokazi, telata pogrebeni, lichnite raboti na nastradanite se predadeni na semejstvata. Nova treva gi pokri izgorenite mesta po pozharot shto go predizvika padot na kingerot. Rotimlje e selo so stotina kukki. Selanite zhiveat siromashno, od zemjodelstvo koe im nosi povekke zaguba otkolku kkar. Otkako preku nokk slikite od nivnoto selo go obikolija svetot, mostarskite vlasti im go afaltiraa patot. Po nego, po dve nedeli, kke pomine makedonska delegacija za da ostavi venci na spomenikot na zaginatite. Vo mesecite meggu dve godishnini, tuka doaggaat razni delegacii, koi na propatuvanje niz Mostar mu oddavaat pochit na Trajkovski. (Vreme)

JAVNO OBVINITELSTVO
Se otvoraat novite dokazi na MVR za "kingerot"
Zamenik-javniot obvinitel Kole SHteriev izjavi deka Obvinitelstvoto pochnalo da gi otvora novite dokazi na MVR za avionskata nesrekka kraj Mostar vo koja zagina pretsedatelot Boris Trajkovski. SHteriev reche deka se ushte ne znaat shto ima kako novi dokazi, dali tie se vekke videni i, ako ne se, dali gi zagrozuvaat prethodnite. ÒTogash se baraa prichinite za padot na 'kingerot'. Od dokazite shto postoeja, beshe konstatiran nesrekken sluchaj. Treba da vidime na shto se odnesuvaat ovie dokazi", veli SHteriev i najavuva deka javnosta za rezultatite od analizata na novite dokazi, kke doznae nedelava.
SHteriev, od imeto na Republichkoto obvinitelstvo, e potpishan na rezultatot od oficijalnata istraga vodena pred tri godini.
Dodeka gi sobirashe novite dokazi, MVR objavi deka vrshi proverka na gorivoto so koe letal vladiniot avion toj den, od Institutot za sudska medicina gi pobara rezultatite od obdukcijata, a od regionalnite kontroli na letanje podatoci za preletite na kingerot. Ministerstvoto potencirashe deka se raboti za novi dokazi koi kke bidat interesni za Obvinitelstvoto. (Vest)

BRANKO CRVENKOVSKI:
Da ne se ostavi prostor za somnezh
ÒNe treba da se ostavi prostor za kakov bilo somnezh vo vrska so avionskata nesrekka vo koja zagina pretsedatelot Boris Trajkovski i negovata delegacijaÓ, izjavi pretsedatelot Branko Crvenkovski za makedonskite mediumi po posetata na spomen-obelezhjeto vo Rotimlje. ÒTreba da se napravi se za da se utvrdi tochnata vistina zoshto se raboti za pretsedatel na drzhava. Ako ima novi informacii, dokazi ili fakti, ili ako se smeta deka togashnite informacii ne bile na najdobar, ili na celosen nachin zemeni vo predvid i ako postoi osnova za pokrenuvanje nova istraga, jas toa kke go poddrzhamÓ, istakna makedonskiot pretsedatel.

SPORED OBVINITELSTVOTO VO BIH
Nema dopis od Makedonija
Obvinitelstvoto na Bosna i Hercegovina se ushte ne dobilo kakov bilo dopis od makedonskite vlasti vo vrska so inicijativata za otvoranje nova istraga za ÒSluchajot KingerÒ. ÒPredmetot za nesrekkata vo koja zagina pretsedatelot Boris Trajkovski go vodeshe Obvinitelstvoto na BiH i tuka istragata e zavrshena. I vo Makedonija se vodeshe istraga i, kolku shto imam informacii, i tamu istragata e zavrshena. Nie se ushte ne sme dobile oficijalen dopis od pretstavnici na makedonskite vlasti shto se odnesuva na ovoj predmet. Dokolku makedonskite vlasti upatat dopis, nie kke go razgledame i kke vidime dali nekako mozhe da im pomognemeÓ - izjavi Boris Grubeshikk, portparol na Obvinitelstvoto na BiH.
Dragan CHovikk, poraneshen pretsedavach na Pretsedatelstvoto na BiH, ushte ne se oglasil vo vrska so prashanjeto na Vreme. Vekke tri godini otvorenoe prashanjeto do CHovikk: Vrz osnova na chii informacii nekolku chasa po nesrekkata izjavi deka SFOR pronashol chetiri tela, a podocna se demantirashe? SFOR sekako treba da dade najgolem broj od odgovorite. No, vo BiH na nivno mesto e EUFOR. (Spored Vreme)

Ni Amerikancite ne dobija pristap do delovite od kingerot
Amerikanskite advokati ne gi dobija od makedonskite sluzhbi delovite od urnatiot avion za da utvrdat od shto izgorele pretsedatelot Boris Trajkovski i osumtemina sopatnici vo nesrekkata kaj Mostar, vo fevruari 2004 godina. ÒAdvokatite shto ne zastapuvaat sakaa da utvrdat dali nashite rodnini izgorele od kerozin. Ako izgorele od drugo gorivo, jasno e deka ne e se chisto vo sluchajot. Somnitelno ni e i toa shto pri istragata ne bil zemen primerok od zemjishteto na koe gorel avionotÓ - izjavi blizok rodnina na zaginat vo pretsedatelskiot avion.
Osven gorivoto, vo ÒSluchajot KingerÒ ima ushte nerazjasneti okolnosti, pa zatoa rodninite uspeaja da ja obnovat istragata. Vo baranjeto do Obvinitelstvoto za povtorno otvoranje na dosieto, policijata kke go dostavi naodot na nezavisniot veshtak shto go angazhiral advokatot Ignat Panchevski. Spored negovata analiza na delovi od oblekata i nakitot na zaginatite, patnicite Òne izgorele od kerozinÒ. Direktorot na Institutot za sudska medicina, d-r Aleksej Duma, koj beshe prisuten pri identifikacijata na telata i na obdukcijata shto se vrsheshe vo Zagreb i vo Saraevo i od kogo MVR pobara odgovori vo vrska so prichinata za smrtta na patnicite, veli deka toa treba da go kazhat fizichari i hemichari, a ne patolozi od Institutot. ÒKaj nas treba da se vodi istraga. Vo taa na bosanskite organi nie bevme pasivni posmatrachi. Jas uchestvuvav samo vo identifikacijata na telata na zaginatite so DNK-analiza. Bev prisuten i pri obdukcijata, no ne sum gi videl sekcionite protokoliÓ - veli toj.
Rodninite ochekuvaat odgovor i na drugi prashanja. ÒKako e mozhno ochilata i shalot na eden od patnicite da ne izgorat, a negovoto telo da bide celosno jaglenisano. Toa e samo edna nelogichnost, koja ne ni dozvoluva da se pomirime so prethodnata istraga, koja utvrdi deka patnicite vednash zaginale po greshka na dvajcata pilotiÓ - velat tie. (Spored Dnevnik)

BIH SE PODGOTVUVA DA ODBELEZHI TRI GODINI OD NESREKKATA
Mostar na najvisoko nivo kke im oddade pochit na zaginatite
Gradskite vlasti na Mostar postavija makedonskozname na eden od trite jarboli pokraj beliot mermeren spomenik vo Rotimlje. Se pravat poslednite podgotovki za na 26-ti fevruari da se odbelezhi tri godishninata od avionskata nesrekka vo koja tragichno zaginaa pretsedatelot Boris Trajkovski i osumte negovi sorabotnici i chlenovi na ekipazhot. Spomenikot go poseti i pretsedatelot Branko Crvenkovski, koj so gradonachalnikot na Mostar, ljubo Beshlikk polozhi venec na mestoto na nesrekkata. ÒGradot Mostar i Pretsedatelstvoto na BiH na najvisoko nivo kke ja odbelezhat godishninata. Kako i minatite godini kke napravime se za dostojno da im se oddade pochit na makedonskiot pretsedatel i delegacijata so koja toj patuvasheÓ - izjavi Miroslav Lan, portparol na opshtinata.
Bosanskite mediumi na naslovnite stranici objavuvaat deka zaginuvanjeto na Trajkovski se ushte e misterija, poradi shto Makedonija najavuva obnova na istragata. Nasproti ova, odgovornite vo Bosna tvrdat deka nema osnova da se preispituvaat prichinite za padot na kingerot. Vo izveshtajot na Salko Begikk, pretsedatel na Meggunarodnata komisija, koja ja istrazhuvashe nesrekkata, se veli deka avionot padnal na karpest teren so brzina od 250 km na chas i pritoa se raspadnal. ÒPatnicite paggale od avionot. Pritoa, mozheshe da se pronajdat razni predmeti. Za toa imame i fotodokumentacijaÓ - veli Begikk vo izjavi za bosanskite mediumi. Dodeka za vlastite na Bosna sluchajot e zatvoren kako nesrekka za koja se vinovni pilotite, vo Makedonija se cheka potegot na Obvinitelstvoto. Toa treba da odluchi dali kke pokrene nova istraga po somnevanjata na evropratenikot Andreas Gros i dokazite dobieni od MVR. Tie aludiraat deka padot na avionot mozhebi i ne bil nesrekken sluchaj. (Vreme)

MVR kke go raschistuva i atentatot vrz Gligorov
Namesto da davaat intervjua po vesnici, site shto imaat nekakvi informacii za atentatot vrz poraneshniot pretsedatel Kiro Gligorov svoite soznanija treba da gi prezentiraat vo MVR. Od Ministerstvoto reagiraat po tvrdenjata na razuznavachot Grozdan Cvetkovski deka ima soznanija za eden od organizatorite na atentatot, objaveni vo intervjuto za nedelnikot Fokus. ÒSite shto imaa informacii za atenatot treba da se pojavat vo MVR kade kke bidat vnimatelno razgledani site nivni navodi. Predistrazhnata postapka se ushte trae, iako, kako shto odminuva vremeto se poteshko e da se obezbedat dokazi koi kke ja nasochat istragata vo vistinska nasokaÓ - velat vo MVR. Cvetkovski, navodno, vo sofiski hotel vo 2003 godina se sretnal so lice koe, kako shto veli, mozhebi ne direktno, no mnogu blisku bilo involvirano vo organiziranjeto na atentatot. Bil stranski drzhavjanin. "Se raboti za lice organizator na atentatot, koe e od regionot, a koe e povrzano so drugi lica nadvor od regionot", veli Cvetkovski vo intervjuto. Vo razgovorot, chovekot opishal mnogu situacii, koi se sovpaggale so mnogu detali sodrzhani vo stenogramite od prislushuvanjeto vednash po atentatot. Inaku, Cvetkovski tie stenogrami, na 150-200 stranici, gi predal ushte togash vo Agencijata za razuznavanje.
"Doznav deka postoi samo eden zhiv chovek, koj prvo izbegal vo edna sosedna zemja, potoa vo Evropa, na Mediteranot zhiveel odredeno vreme, a sega, spored informacii i kazhuvanja, zhivee pod tuggo ime na eden dalechen ostrov. Meggutoa, toa e samo edna alka vo sindzirot, odnosno verojatno e sporeden igrach, no znae mnogu detali, zashto e eden od organizatorite", tvrdi Cvetkovski. Toj imal soznanija i za eden sorabotnik na atentatorite od zemjava. Toj sorabotnik imal sredba so kolega na Cvetkovski, vo Skopje na ulicata Ivo Lola Ribar. Spored Cvetkovski od taa sredba faktichki pochnala organizacijata na atentatot.
Spored soznanijata na MVR, ispituvanjeto na eventualnata zameshanost na srpsko-ruski razuznavachki strukturi bila najseriozna mozhnost za rasvetluvanje na atentatot, no bila najmalku ispituvana opcija. Se spomenuvaa i ÒBratislavskata vrskaÓ i bugarskiot "Multigrup". Spored razuznuvachot Cvetkovski, izvrshitelite na atentatot najverojatno se ubieni, zatoa shto toa bilo voobichaeno vo vakvite sluchai. (Vecher)

CRVENKOVSKI VO MOSTAR
Makedonskiot pretsedatel ja primi nagradata za napredok vo evropskite integracii
Pretsedatelot Branko Crvenkovski vo Mostar ja primi nagradata za napredok vo evropskite integracii za 2006 godina, shto shesta godina po red ja dodeluva bosanskoto izdanie na hrvatskiot dneven vesnik Vechernji list. Priznanieto mu go vrachi Adnan Terzikk, koj do petokot beshe premier na Bosna i Hercegovina. ZHirito na ovaa tradicionalna nagrada, shto lani ja dobi premierot na Hrvatska Ivo Sanader, naglasuva deka pretsedatelot Crvenkovski nagradata ja dobiva vo konkurencija so visoki pretstavnici, pretsedateli i premieri na drzhavite vo regionot. Crvenkovski istakna deka nagradata e chest za nego i za makedonskite graggani zashto, kako shto reche, napredokot e postignat so politichki i etnichki konsenzus. Toj reche deka se nadeva oti Makedonija i Bosna i Hercegovina povtorno kke zhiveat zaedno, kako zemji na Evropskata unija.
Vo kategorijata Pridones vo EU, vesnikot godinava go nagradi Franko Fratini, potpretsedatel na Evropskata komisija. Nemu nagradata mu e vrachena pred dva dena vo Brisel. Nominirani vo taa kategorija bea i pretsedatelkata na Sovetot na ministri na EU, Ursula Plasnik i avstriskiot kancelar Volfgang SHisel.
Za vreme na posetata vo Mostar, pretsedatelot Crvenkovski imashe sredba so chlenot na Pretsedatelstvoto na Bosna i Hercegovina, Haris Silajdzikk i so drugi pretstavnici na vlastite vo BiH. Crvenkovski kako vrhoven komandant na ARM na aerodromot vo Mostar se sretna i so helikopterskiot tim na ARM shto e del na misijata ALTEA vo BiH.

HASHKI TRIBUNAL
Buchkovski, Galevski, Kopachev se svedocite koi kke ja dokazhuvaat nevinosta na Boshkovski vo Hag

Ekspremierot i minister za odbrana Vlado Buchkovski vo Hag kako svedok na odbranata kke ja dokazhuva nevinosta na ljube Boshkoski za akcijata vo ljuboten. Buchkovski prifatil da bide na listata svedoci na advokatskiot tim koj denovive vo Skopje gi pravi poslednite dogovori so svedocite. Vo odbrana na eksministerot za vnatreshni, pred Tribunalot kke zboruvaat i sovetnikot vo MVR, vo toa vreme general na policijata, Risto Galevski i polkovnikot vo ARM, Blazho Kopachev, koj vo 2001-ta bil komandant na Gardiskata brigada. Aktuelen e so krivichnata prijava za nelegalniot transport na armisko oruzhje. Advokatkata Edina Reshidovikk potvrduva deka so kolegite raboti na dogovor so svedocite, no ne saka da zboruva za iminjata. Odbranata razgovarala so stotina lica, no vo Hag na svedochenje kke pokani najmnogu 20.
Eden od armiskite generali vo 2001-ta, zadolzhen za odbranata na Skopje, ne ja prifatil pokanata na advokatite na Boshkoski da svedochi za ljubotenskata akcija. Advokatite pravat napori da obezbedat i zhiteli na ljuboten na spisokot so svedoci. Del od niv izjavuvale deka ne im bilo prijatno so teroristichki grupi vo seloto, tvrdenja shto spored odbranata mozhe da mu pomognat na Boshkoski. No, nivnoto pojavuvanje vo Hag e neizvesno. Advokatite imaa problemi so pristap do seloto ljuboten vo koe zhiveat Albanci, no sepak uspeale da gi napravat potrebnite kontakti.
Advokatite gi imaat dokazite na Obvinitelstvoto za komandnata odgovornost na Boshkoski, no nemaat pravo javno da gi komentiraat. Velat deka imaat argumenti ushte vo prvata faza od sudenjeto da im se sprotivstavat za da nema potreba site 20 svedoci koi gi planiraat da go branat eksministerot. Sudenjeto pochnuva na 16-ti april. Se ochekuva hashkoto Obvinitelstvo za tri meseci da gi izlozhi dokazite, po shto advokatite kke gi prezentiraat argumentite. Celiot proces bi mozhel da trae 8 meseci i da zavrshi na krajot na 2007-ta ili na pochetokot na 2008-ta. (TV Kanal 5)

Vo Makedonija zhivotot kvaliteten kako vo Namibija
Kvalitetot na zhivotot vo Makedonija e kako vo Gvatemala, Namibija, Tajland i vo Tunis. Ova go pokazhuva istrazhuvanjeto na magazinot Interneshnel living za 2007 godina. Makedonija e na 77 mesto od vkupno 195 zemji. Vo odnos na 2006, belezhi pad od 12 mesta, iako vkupniot indeks ne e promenet i iznesuva 62 od mozhni 100 poeni. Vo sporedba so drzhavite od regionot, Makedonija e podobro rangirana samo od Srbija i od Bosna i Hercegovina, koi go delat 91 mesto na listata. Hrvatska e na 16 mesto, Albanija na 64, Turcija na 71, Grcija na 37, a Bugarija na 34 mesto. (Spored Dnevnik)
Nadovreshniot dolg - 2,3 milijardi amerikanski dolari
Makedonija na krajot na minatata godina go dostigna najvisokoto nivo na zadolzhenost vo poslednive osum godini! Spored najnovite podatoci na Narodnata banka na Makedonija, nadvoreshniot dolg na 31 dekemvri 2006 godina dostigna 2,3 milijardi amerikanski dolari. Za sporedba, na krajot na 2005 dolgot iznesuvashe 2,1 milijarda dolari, a 2004 - dve milijardi dolari.
Vo istiot period, obemot na stokovnata razmena na Makedonija so stranstvo iznesuva 6,16 milijardi amerikanski dolari, pri shto izvozot uchestvuva samo so 39 procenti, a uvozot so 61 procent. Spored podatocite na Drzhavniot zavod za statistika saldoto na razmenata e negativno i iznesuva 1,36 milijardi amerikanski dolari.

DONESEN ZAKONOT ZA PRAZNICITE
KKe se slavat plus tri drzhavni i shest verski praznici
Makedonskite graggani, pokraj postojnite, otsega kke slavat ushte tri novi drzhavni i shest verski praznici, otkako Sobranieto gi izglasa izmenite na Zakonot za drzhavnite praznici. Vladiniot predlog go poddrzhaa 58 pratenici, dvajca bea protiv i isto tolku vozdrzhani. Izmenite gi glasaa i 13 pratenici od etnichkite zaednici, so shto se ispolni Badenteroviot princip. Vo kalendarot na drzhavnite praznici se dodavaat ushte 24 Maj - Sveti Kiril i Metodij - Den na seslovenskite prosvetiteli, 23 Oktomvri - Den na makedonskata revolucionerna borba i 8 Dekemvri - Sveti Kliment Ohridski. Praznici stanuvaat i Badnik, Velipetok, Zadushnica, 19 januari - Vodici, 28 avgust - Golema Bogorodica i Ramazan-bajram - prviot den. Albanskata zaednica vo Makedonija kke go praznuva 22 Noemvri - Denot na albanskata azbuka, a katolicite - Denot na mrtvite. Nerabotni denovi za da proslavat eden praznik dobivaat i Turcite, Romite, Srbite, Boshnjacite i Vlasite. Turcite kke go slavat prviot chas na nastavata na turski jazik vo Makedonija, a Srbite - Sveti Sava. Praznuvanjeto na Nova godina i Denot na trudot od dva se namaluva na eden den, kako shto e vo Evropa i vo svetot.