Australian Macedonian Weekly - www.australianmacedonianweekly.com

New Page 1

AMW Archive

New Page 2

Edition No

Edition No. 957
6 February 2007

Najnovi Vesti

Makedonija

Avstralija

Balkan

Svet

Sport

English

Zaednica

Istorija

Zhivotni Ispovedi

Crna Hronika

Zdravje Hrana

Zabava

Receive our News Feeds What is RSS

Get your Newspaper Delivered

Bookmark us

NAJNOVI VESTI

MAKEDONIJA
CHESTVUVANJA
Odbelezhana 135-godishninata od ragganjeto na Goce Delchev
Vo crkvata Sveti Spas vo Skopje so prigodna svechenost vo nedelata beshe odbelezhana 135-godishninata od ragganjeto na Goce Delchev. Panihida odrzha mitropolitot Poloshko-kumanovski, g. Kiril so drugite vladici na MPC.

POGLAVAROT NA MPC SE IZJASNI ZA SKANDALOT ÒIZGREVÓ
Vremeto kke pokazhe zoshto nekoj saka da prikazhe deka Arhiepiskopot e kriminalec!

Hotelot Izgrev vo strushko Kalishte e staven pod hipoteka zaradi zemanje na kredit za negova obnova i tuka nema nikakov skandalÓ, izjavi vo Ohrid poglavarot na Makedonskata pravoslavna crkva g.g. Stefan. ÒVremeto kke pokazhe zoshto tokmu sega nekoj saka da prikazhe deka osobeno Arhiepiskopot e kriminalec, deka proneveril i otuggil imotiÒ, reche g.g.Stefan. Toj pojasnuva deka kupuvanjeto na hotelot Izgrev e obid da se vrati razgrabeniot manastirski imot, za shto e formirano zaednichko pretprijatie so brakkata Miladinovi, koi so sopstveni sredstva go kupile hotelot, koga toj bil pod stechaj. Spored g.g. Stefan nema nishto sporno vo stavanjeto na hotelot pod hipoteka, bidejkki kako shto reche, objektot se naoggal vo mnogu losha sostojba, a za da se zeme kredit za negova obnova, edinstven nachin bil toj da se stavi pod hipoteka. ÒZa da nema nikakov somnezh vo namerite na crkvata, koja se obiduva da go povrati odzemeniot imot, stranska revizorska kukka kke izvrshi analiza na celokupnoto rabotenje na ÔD.O.O. MiladinoviÕÒ, najavi g.g. Stefan. Toj reche deka za nastanite okolu hotelot Izgrev nema da se rasprava na sednicata na Sinodot, shto kke se odrzhi nedelava, bidejkki dnevniot red bil porano utvrden, no najavi deka arhiereite kke bidat informirani za celiot sluchaj. (TV A1)

MVR kke gi proveruva somnezhite za kriminal
Ministerstvoto za vnatreshni raboti kke gi ispituva site skandali koi mediumite gi obelodenija, a za koi postojat somnevanja za kriminalni aktivnosti na firmi povrzani so Makedonskata pravoslavna crkva. Ministerkata za vnatreshni raboti Gordana Jankulovska najavi deka i vo ovie sluchai kke se postapuva vo soglasnost so zakonskite propisi. ÒMPC ne e izolirana od celiot opshtestven sistem. Praktichno, nasha obvrska e sekade kade shto ima osnovni somnevanja da prezememe merki. Taka shto jas ne bi go izdvoila ovoj sluchaj, vo odnos na drugi slichni ili isti sluchai. Znachi, taa e metodologijata shto se primenuva, merkite se tie kke postapuvame po istite zakoniÓ, izjavi Jankulovska.
Poslednite informacii do koi dojde i gi obelodeni Vecher, zboruvaat deka vo ÒSluchajot IzgrevÓ, postojat seriozni indicii za finansiski malverzacii i perenje pari. Strushkiot hotel, nekogash sopstvenost na MPC, preku firma vo koja i taa se javuva kako kosopstvenik, najmalku dvapati bil stavan pod hipoteka, za krediti koi ja nadminuvaat negovata vrednost. Seriozni indicii za kriminal ima i vo sluchajot vo skopskata naselba Aerodrom, kade shto na crkovno zemjishte privatna firma gradi stanbeno-deloven objekt i Trgovski centar. Nadlezhnite institucii kke treba da utvrdat kako drzhavno zemjishte podareno na MPC za izgradba na crkva i bogoslovija, zavrshi vo race na privatni biznismeni. Stanuva zabor za atraktivno gradezhno zemjishte koe ima daleku pogolema pazarna vrednost od ona shto MPC ja dobila kako nadomest. MVR kke treba da gi proveri i izjavite na Skopskata eparhija deka nekoj bez znaenje na MPC na taa lokacija vcrtal markica za trgovski centar i zgrada, iako vo imotniot list taa lokacija e evidentirana kako nejzina sopstvenost. (Vecher)

NOVA ISTRAGA ZA ÒSLUCHAJOT KINGERÓ VO SOVETOT NA EVROPA
Andreas Gros: Ima mnogu somnitelni elementi vo zaginuvanjeto na Boris Trajkovski!
Andreas Gros, pratenik vo shvajcarskiot parlament i poraneshen potpretsedatel vo Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa, predizvika bura so odlukata da pobara da se otvori ÒSluchajot KingerÒ, odnosno, smrtta na pretsedatelot Boris Trajkovski i na ushte osum lica od negovata delegacija, vo planinite nad Mostar vo 2004 godina. Gros veli deka ima mnogu nejasni raboti vo sluchajot, imenuvajkki go tuka i somnitelnoto odnesuvanje na togashniot premier, sega pretsedatel na Makedonija, Branko Crvenkovski.
O Gospodine Gros, shto tochno pretstavuva ovaa inicijativa?
- Jas podnesov baranje do Sovetot na Evropa za sproveduvanje istraga za avionskata nesrekka vo koja zagina pretsedatelot Trajkovski. Baranjeto e potpishano od 23 pratenici od vkupno 20 drzhavi, inaku od site partii vo Sobranieto.
O Koj bi ja vodel istragata? Koga pochnuva taa?
- Ochekuvam do april ili maj baranjeto za istragata da bide odobreno. Ochekuvam jas da bidam imenuvam za raporter (istrazhuvach) za ovoj sluchaj, po shto bi pochnal da rabotam nekade vo juni ili vo juli godinava. Smetam deka ima golemi shansi Sovetot na Evropa da go odobri pochnuvanjeto na istragata.
O SHto ve navede da pobarate istraga?
- Sakame so istraga za sluchajot da doneseme svetlina vo temnicata. Imam informacii od povekke izvori deka ima somnitelni elementi vo celiot sluchaj so zaginuvanjeto na pretsedatelot Trajkovski.
O Imate makedonski izvori na informacii za ovie somnezhi?
- Ne, site informacii mi se nadvor od Makedonija.
O Na shto tochno mislite?
- Od izvor vo Bosna, koj bil prisuten na aerodromot vo Mostar i koj go videl avionot kako pagga, imam informacii deka SFOR 24 chasa ne im dozvolil na lokalnite bosanski vlasti da izlezat na teren i da tragaat po avionot. Imam i informacija deka postojat svedoci vo naselbite okolu Mostar, blizu mestoto kade shto padna avionot. Tie velat deka videle lugge kako izleguvaat od avionot po padot.
O Velite deka imalo prezhiveani?
- Svedocite videle deka od avionot izleguvaat povredeni lugge, koi gorele, no bile zhivi.
O SHto se sluchilo potoa? Bile likvidirani ili ostaveni da umrat?
- Toa e otvoreno prashanje. Svedocite se preplasheni, tie ne sakaat da zboruvaat. Jas se nadevam deka ako pochne evropska istraga za sluchajot, svedocite mozhe da se ohrabrat i da progovorat.
O Posochuvate na chudno odnesuvanje na togashniot premier, sega pretsedatel, Branko Crvenkovski, koj na denot na nesrekkata beshe vo Dablin...
- Imam informacii deka vo Dablin toj mnogu rano velel deka site se zaginati, ushte pred da bide najden avionot. Somnitelno e i kako tolku brgu beshe proglasena nacionalna zhalost, pred da se doznae sudbinata na patnicite.
O Koj e izvorot na ovaa zabeleshka za Crvenkovski?
- Izvorot e chovek od treta zemja, koj bil svedok na ova odnesuvanje.
O Dali ste zboruvale so Crvenkovski za ovoj sluchaj?
- Ne, no mnogu bi sakal. (Vreme)

OD BRISEL MESTO PODDRSHKI - ZAUSHKI
Branko ne znael kade e vratata!

Evropskata unija e seriozno luta na detskoto odnesuvanje na politicharite vo Makedonija i energijata shto ja troshat na inaetenje, namesto da zapnat i da rabotat vo godinata koga ochekuvaat datum za pregovori od Brisel. So ovaa poraka bil bombardiran pretsedatelot Branko Crvenkovski od svoite visoki sogovornici vo Brisel, kade beshe vo oficijalna poseta na EU i NATO. Kako shto tvrdat diplomati od instituciite na Unijata, na Crvenkovski mu bilo kazhano deka edna kandidatka za chlenstvo ne smee da si dozvoli tolkav stepen na politichka nestabilnost i prepiski po mediumite meggu vlasta i opozicijata.
Nashite izvori velat i deka osobeno bila nezgodna sredbata so pretsedatelot na Evropskata komisija ZHoze Manuel Barozo, po koja, kako shto objasnuvaat, Crvenkovski praktichno edvaj ja nashol vratata poradi cvrstite zborovi na Barozo. Na pretsedatelot mu kazhale deka e losho shto vlasta i opozicijata ne mozhat da sednat i da se dogovorat za najprostite prashanja i shto problemite za koi bea dadeni zabeleshki vo izveshtajot na Komisijata vo noemvri minatata godina - ne se nitu pochnati da ÒmrdaatÓ, pa duri doshla i konstatacijata deka ako prodolzhi da se bojkotira dijalogot meggu ednite i drugite i ne se stavat na masa temite otvoreni od Evropa, Makedonija mozhe da ja izgubi i parichnata i politichkata poddrshka od EU!
Barozo bil jasen i deka nema reformi bez zajaknuvanje na kapacitetot na administracijata, za shto e sugerirano da se vratat na rabota site kadri za koi EU davashe pari za shkoluvanja i seminari. Diplomatite sepak, velat i deka i Barozo i Solana pobarale od Crvenkovski, zaradi ugledot vo drzhavata, da pomogne politichkiot dijalog shto pobrzo da bide zapochnat.
So losha konstatacija za Makedonija se vrati i delegacijata shto beshe na poslednata sesija na parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa vo Strazbur. Spored chlenot na delegacijata Andrej ZHernovski, EU e tolku razocharana od sostojbite vo zemjata shto koga bi postoela proceduralna mozhnost za odzemanje na kandidatskiot status - Brisel bi go napravil toa vo momentov?! Navodno, takva ocenka za krizata na politichkiot dijalog mu ja dal vlijatelen evropolitichar vo neformalen razgovor. Pratenikot ZHernovski ova tvrdenje go iznese na parlamentarnata debata za sobraniskiot delovnik. Toj odbi da go kazhe imeto na evropoliticharot, koj navodno tvrdel oti vo Skopje nikoj seriozno ne gi zemal predvid nivnite ukazhuvanja od godishniot izveshtaj. ZHernovski veli deka vo Brsiel postoi opshto razocharuvanje kako od vlasta taka i od opozcijata. "Od EU ne kazhuvaat nishto novo samo gi povtroruvaat ocenkite od posledniot izveshtaj, od koj premierot Gruevski ne izvleche niedna pouka. Izveshtajot jasno povikuva da se vospostavaat neophodnite kanali za komunikacija bez ponatamoshno odlozhuvanje", tvrdi ZHernovski.
Vo izveshtajot na EK vo noemvri minata godina, Vladata bila predupredena da obrne pogolemo vnimanie na zgolemenata tenzija meggu mnozinstvoto i opozicijata, osobeno vo odnos na DUI-PDP. "Od sushtinsko znachenje za Vladata e da bara konsenzus za odreden broj na kritichni reformi, kako rezultat na specifichnostite na politichkiot model na zemjata, kako i vo interes na politichkata stabilnost", se veli vo izveshtajot. Tamu i opozicijata se povikuva na konstruktivnost, posebno za zakonskite proekti koi poteknuvaat od Ohridskiot dogovor. (Vest)

NJUJORK
Tajni pregovori za imeto
Pregovarachite na Makedonija i Grcija za sporot okolu imeto, Nikola Dimitrov i Adamantios Vasilakis, vo sredata odrzhaa itna pregovarachka runda so medijatorot Metju Nimic vo njujork, koja e prva po podolga pauza poradi izborite vo dvete zemji, i prva po gnevnite grchki reakcii okolu preimenuvanjeto na skopskiot aerodrom vo Aleksandar Veliki. Kako shto se doznava od oficijalni izvori, pregovorite bile obnoveni po inicijativa na medijatorot Nimic, koj sakal da gi soochi dvete strani so argumentite i da gi ÒispeglaÓ reakciite, otkako samiot prethodno gi islusha makedonskite i grchkite funkcioneri vo Skopje i vo Atina. Sredbata traela dva chasa i od nea ne mozhat da se doznaat mnogu detali, osven ocenata deka samoto odrzhuvanje na sredbata vo njujork govori deka pregovorite prodolzhuvaat i deka nema nishto od najavite za povlekuvanje na Privremenata spogodba.
Neoficijalno, na sredbata Dimitrov i Vasilakis gi izlozhile poznatite pozicii okolu sporot za imeto, taka shto osven faktot deka ne e donesena odluka za eventualen prekin na pregovorite vo ON, ne se sluchilo nishto spektakularno. Pregovorite, po baranje na medijatorot, se drzhea vo tajnost, verojatno poradi namerata na Nimic da gi spushti tenziite vo grchko-makedonskite odnosi otkako se razgorea strastite so preimenuvanjeto na aerodromot. Grchkite mediumi utredenta nemaa voopshto informacija za sredbata, a nivnite reakcii denovive, generalno, bea na linija deka vladata vo Atina e silna vo retorikata, no ne pravi mnogu da ja prinudi Makedonija na otstapka. Spored tie reakcii, grchkata vlada ne pokazhala nekakva aktivnost vo naporite da se najde zaednichki prifatlivo reshenie, so neizbezhnata konstatacija deka i pokraj otstapkite shto gi napravila Atina dosega, Makedonija ne pokazhuva konstruktivnost.
Vo toj ton bea i izjavite na ambasadorot na Grcija vo SAD, Aleksandros Maljas, koj nedelava na otvorena debata na Kapitol Hil ja narekol provokativna i neprijatelska propaganda - politikata na Makedonija vo odnos na sporot za imeto. Pritoa, Maljas odrzhal animirana kompjuterska videoprezentacija so koja bile prikazhani mapi shto se koristat, navodno, vo uchilishtata vo Makedonija i od strana na makedonskata Voena akademija, kako i televiziski snimki na koi se prikazhuvalo koristenjeto na imeto Aleksandar Veliki za skopskiot aerodrom. Porakata bila deka ÒMakedonija nagolemo koristi iredentistichka i politichka propaganda mesto da se pridrzhuva na Privremenata spogodba i da pregovara za reshavanje na sporotÓ. Na debatata na Kapitol Hil prisustvuval politichkiot vrv na Kongresot, od prvata zhena-spiker Nensi Pelosi, liderot na mnozinstvoto vo Senatot Hari Rejd, pretsedatelskiot kandidat i pretsedavach so Komitetot za nadvoreshni raboti, dzozef Bajden, senatorot Barak Obama koj, isto taka, e pretsedatelski kandidat i chlen na potkomitet za Evropa, eksperti od najvlijatelnite tink-tenk organizacii i povekke kongresmeni grchki lobisti.
Analitichari od SAD, po prezemanjeto na Kongresot od strana na demokratite, ocenuvaa deka toa nema da vlijae da se smeni pozicijata na SAD vo odnos na sporot okolu imeto na Makedonija, no deka noviot sostav na Senatot i na Pretstavnichkiot dom ja zasiluva grchkata pozicija vo zakonodavnoto telo. Atina ochigledno sozdava atmosfera za eventualna poradikalna odluka, no nastapot na premierot Kostantin Karamanlis vo Strazbur pokazha deka prostorot za manevar ne im se proshiruva, tuku stesnuva i deka zakanata za evrointegracijata na Makedonija ne e kredibilna, pa mora da se bara nekoja nova. (Utrinski vesnik)

NOVA EKSKLUZIVNOST NA MEGALITSKATA OPSERVATORIJA
Tochen kalendar vo Kokino 1400 godini pred Grcite

- So sledenjeto na dvizhenjeto na Sonceto, drevnite zhiteli na Kokino znaele deka vo tekot na edna godina ima 12 ili 13 meseci i toa 1400 godini pred grchkiot filozof Meton da se pofali so ova otkritie

Na Megalitskata opservatorija Kokino, ushte 1400 godini pred otkritieto na grchkiot filozof Meton, bil poznat ciklusot od 19 godini koga vo ist kalendarski den se javuva ista faza na Mesechinata. Znaele deka dolzhinata na zimskite meseci e 29, a na letnite meseci 30 dena.
Za ova ekskluzivno otkritie, koe vednash e postaveno na svetski najpoznatiot portal za megalitska kultura (njnjnj.megalithic.co.uk) astronomot GGore Cenev veli deka so sledenjeto na dvizhenjeto na Sonceto, drevnite zhiteli na Kokino znaele deka vo tekot na edna godina ima 12 ili 13 meseci.
- Spored postoechkite markeri mozhe da se tvrdi deka godinata bila podelena na dve godishni vreminja: zima i leto. Vo tekot na zimata sheste meseci imale dolzhina od 29 dena, a vo leto sheste meseci - 30 dena. Vo ÒprestapniteÓ sedum godini se dodavalo po eden leten mesec so dolzhina od 30 dena. Vo ciklusot od 19 godini sekoja 2, 5, 8, 10, 13, 16, 18 godina imala po 13 meseci. Na ovoj nachin razlikata vo dolzhinata na lunarnite godini i na tropskata godina na sekoi osum godini ischeznuva, a na krajot na ciklusot od 19 godini se dodavaat samo 3 dena. Na toj nachin bil izraboten kalendarot od Kokino, objasnuva Cenev.
Toj pojasnuva deka ovoj nachin na izrabotka na kalendar e slichen na t.n. Metonov ciklus, koj po teoriski pat go otkril Meton vo 5-ot vek pred n.e.
- Toa imalo posebno znachenje za zhitelite od toa vreme, ne samo kako pochetok na noviot kalendarski ciklus, tuku i vo religiozna smisla, kako den so najsilen potencijal na povtorno ragganje i obnovuvanje na silata na Sonceto i Mesechinata, a so toa i na verbata vo obnovuvanjeto na zhivotot na luggeto, zhivotnite i rastenijata, veli Cenev.
Megalitskata opservatorija Kokino so godishnata programa na Ministerstvoto za kultura dobi 120.000 denari. So tie pari na pochetokot na proletta - vo mesec maj, tim na arheolozi, pod vodstvo na Jovica Stankovski kke prodolzhat so arheoloshkite istrazhuvanja na ovoj znachaen lokalitet koj edna godina ÒpauzirasheÓ so iskopuvanja. Stankovski veli deka dodelenata suma e mnogu mala za lokalitet kakov shto e Kokino, bidejkki ostanuva ushte mnogu shto da se istrazhi. Okolu 200.000 denari so koi trebashe da se istrazhuva vo juni minatata godina, voopshto ne gi dobile.
- Od pronajdeniot materijal na Kokino mozhe da se napolni polovina muzej. Konzervirani se dosta pronajdeni predmeti, veli Stankovski. Toj najavuva deka vo tekot na ovoj mesec kke bide izrabotena veb stranica za Kokino, a na lokalitetot naprolet kke se pravat pateki i kke se postavuvaat patokazi so parite dodeleni od Amerikanskata ambasada. Milion denari se dodeleni i za izgradba na parking za avtobusi vo blizina na lokalitetot i za baraka vo koja bi bil smesten chuvar na lokalitetot.
- Na Kokino postojano ima turisti koi shto ostavaat ggubre zad sebe. Zatoa neophodno e postavuvanje na chuvar, veli Stankovski i ja najavuva golemata izlozhba za Kokino koja shto kke se sluchi naesen.

BRANKO CRVENKOVSKI
Informaciite deka se site mrtvi gi dobiv od Skopje
Pretsedatelot Branko Crvenkovski odgovori na prashanjeto na shvajcarskiot pratenik Andreas Gros vo Sovetot na Evropa - kako ushte na denot na nesrekkata na vladiniot avion kaj Mostar znael deka makedonskiot pretsedatel Boris Trajkovski i ostanatite osummina vo kingerot se mrtvi, koga oficijalno vesta bila soopshtena duri utredenta. "Toa izvestuvanje go dobiv od Skopje, od kontrolata za letanje koja, se nadevam, deka ovie informacii gi dobile vrz osnova na kontakti so kontrolata vo Mostar. I tuka zavrshi celata prikazna za nekakvo moe tolkuvanje ili objasnuvanje na nesrekkata na Trajkovski", izjavi pretsedatelot Crvenkovski.
Crvenkovski objasni deka taa informacija ja dobil za vreme na prestojot vo Dablin vo momentot koga nashata delegacija trebashe da ja predade aplikacijata za chlenstvo vo EU. "Slusham deka mozhe da se obnovi istragata. Toa go pozdravuvam, ako ima novi soznanija ili se smeta deka nekoi od prethodni dobieni soznanija ne se vistinski provereni, togash podrzhuvam se shto mozhe do kraj da gi raschisti site somnezh okolu toa kako taa nesrekka se sluchi," potencirashe Crvenkovski. (Spored Vest)

Nesrekken sluchaj ili atentat?
SHvajcarskiot vesnik Noe Zurher cajtung, koj prv ja objavi informacijata za baranjeto vo Sovetot na Evropa, veli deka Boris Trajkovski bil politichar koj sluzhel kako primer za edinstvoto na Makedonija. Vo tekstot objaven vo minatiot vtornik, nasloven Smrtta na Trajkovski - nesrekken sluchaj ili atentat, se veli deka e mozhno nekoj da sakal da ja destabilizira Makedonija preku otstranuvanjeto na Trajkovski.

Makedonija povtorno pod istraga
Spored Gros, baranjeto za poveduvanje istraga go poddrzhale site pratenichki grupi vo Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa - socijalistite, Narodnata grupa, liberaldemokratite, evropskite demokrati, Obedinetata levica i Zelenite. Sobranieto ima pravo da vodi istraga za sluchai kako shto beshe sluchajot vo koj se spomnuvashe i Makedonija - tajnite letovi na CIA za prenesuvanje osomnicheni islamisti Ð shto koj go vodeshe ushte eden SHvajcarec, Dik Marti.
ramka 4 - negativ
Vo vladiniot avion kinger na 26 fevruari zaginaa makedonskiot pretsedatel Boris Trajkovski, sovetnicite vo Kabinetot - Dimka Ilkova-Boshkovikk, Risto Blazhevski i Anita Lozanovska, Mile Krstevski, vraboten vo MNR, Boris Velinov, Ace Velinovski - obezbeduvanje, i Marko Markovski i Branko Ivanovski - piloti.

Svedoci videle kako lugge izleguvaat od urnatiot avion
ÒPostojat svedoci, koi videle lugge shto izleguvaat od padnatiot avion. Nikogash ne sum bil ubeden vo ona shto go zakluchi istragata vo Makedonija i odluchiv da otvoram nova istraga, bidejkki uspeav da dojdam do novi informacii. Mozham da vi kazham deka istragata kke ja vodam jas, preku moite izvori. Eden minister od edna zapadnoevropska zemja, chie ime ne mozham da vi go otkrijam, mi dade informacii, koi mora da bidat ispitani. Znam deka i drugi zemji vo Evropa se interesiraat za ovoj sluchaj. Vo istragata imashe mnogu protivrechnosti i ostavi golem broj otvoreni prashanjaÓ - izjavi Andreas Gros vo kusiot razgovor za Dnevnik.
SHvajcarskiot pratenik ne saka da otkriva detali od informaciite shto gi ima, no potsetuva na nekoi, kako shto veli, kontradiktorni elementi. Na primer, deka bosanskite vlasti nemale dozvola vo tekot na 24 chasa da go baraat avionot, iako se znaelo kade treba da se bara. Spored nego, SFOR sigurno bi mozhel da dade dopolnitelni informacii. ÒPremnogu prashanja ostanaa otvoreni. Znam deka novinarite vo Makedonija se interesiraa za sluchajot, no veruvam isto taka deka nekoi od niv znaat mnogu povekke, no se plashat da go kazhat toa otvoreno. Nova istraga e potrebnaÓ - veli Gros. (Dnevnik)

Prchevski podgotven da odgovara za ãkingerot
Makedonskoto MVR preku Interpol pobaralo od policiite na site drzhavi niz koi preletal kingerot da im dostavat izveshtai od svoite sluzhbi za toa kako bil sleden avionot na pretsedatelot Boris Trajkovski. Vakvi baranja se dostaveni do policiite na Albanija, Crna Gora, Hrvatska i BiH, a dopolnitelno bilo razgovarano i so makedonskata Uprava za civilna vozdushna plovidba. Vo postapkata e vklucheno Obvinitelstvoto, koe so analitichari od MVR kke utvrduvaat dali pri prethodnata istraga bile zemeni predvid site dokazi. Po nalog na Vladata, MVR formira tim za preispituvanje na site dokazi, pishuvanjata na mediumite i svedochenjata na ochevidci na nesrekkata.
Preispituvanjeto na dokazite beshe pottiknato od semejstvata na zaginatite. ÒCelta ni e da dojdeme do odgovor za prichinata na nesrekkata. Sakame da znaeme shto im se sluchilo na nashite najbliski. Barame da se preoceni i rabotata na Obvinitelstvoto, koe ne pokrena istragaÓ - veli Dragan Boshkovikk, soprug na zaginatata Dimka Ilkova-Boshkovikk, sovetnichka vo kabinetot na Trajkovski.
Poraneshniot javen obvinitel Aleksandar Prchevski nema nishto protiv preocenuvanjeto na negovata rabota. ÒIma nov obvinitel, toj gi ima site potrebni ovlastuvanja, ima policija, pa neka go otvorat predmetot. Jas sum podgotven da odgovaram ako se otkrijat nezakonitostiÓ - veli Prchevski. Toj potsetuva deka kaj nas ne se vodeshe istraga za nesrekkata, bidejkki postapkata bila nadlezhnost na BiH, na chija teritorija se urna avionot. ÒVednash po nesrekkata otvorivme pretkrivichna postapka, vo koja se ispituvaa podgotovkite za patot - gorivoto, dozvolite za letanje... Beshe zapechaten kabinetot na pretsedatelot i komisija, vo koja imashe i lugge od kabinetot na pretsedatelot, gi razgleda site predmeti i dokumenti vo nego. Obvinitelot shto ja vodeshe postapkata utvrdi deka nema indicii za somnevanje deka nekoj storil krivichno delo i donese odluka da ne se povede postapkaÓ - veli Prchevski. (Spored Dnevnik)