AMERIKANSKI NAUCHNICI NA PRAG NA SENZACIONALNO OTKRITIE
Skeniranje na mozokot otkriva koj e roden humanitarec
Altruizmot, edno od chovekovite odnesuvanja najteshko za
objasnuvanje, mozhe da se zabelezhi pri skeniranjeto na
mozokot, velat amerikanskite nauchnici. Tie otkrile deka
aktivnosta vo specifichni delovi na mozokot mozhe da go
pretskazhe altruistichkoto odnesuvanje kaj chovekot,
odnosno negovata sposobnost ili nesposobnost da spodeluva,
prenesuva Rojters.
- Iako razbiranjeto na funkcijata na ovoj del od mozokot
mozhebi nema da objasni shto gi ãdvizhiÓ luggeto kako
Majka Tereza, sepak mozhe da ni dade idei za potekloto na
vazhnite opshtestveni odnesuvanja kako altruizmot - veli
Skot Hetel, nevrolog od univerzitetot ãDjukÓ vo Severna
Karolina.
Negoviot tim izvel eksperiment so 45 studenti na koi im
napravil snimki na mozokot so pomosh na magnetna
rezonancija shto mozhe da ja snima mozochnata aktivnost.
Studentite trebalo da igraat igri, a im bilo kazhano deka
dobivkata mozhat da ja zadrzhat za sebe ili da ja dadat vo
humanitarni celi, no izborot mora da go napravat pred da
pochnat da igraat. Nauchnicite zabelezhale deka studentite
reagirale razlichno na dobivkite za sebe ili za
humanitarni celi od studentite shto se opishale sebesi
kako altruisti i kaj koi reakciite bile posilni.
- Vo igrata trebashe da se reagira najbrzo shto studentot
mozhe pri pojavata na celta. Ako reagiraat dovolno brzo,
dobivaat - veli Hetel.
Zadachata bila relativno ednostavna. No nieden od
studentite shto gi namenile dobivkite za sebe ne se
otkazhale od niv vo humanitarni celi, iako naporot da ne
go storat toa bil golem, shto Hetel go smeta za
altruistichka namera.
- Igrata e predizvikuvachka i bara tie da se
sosredotocheni. Tie lezhat vo cevka i toa e malku zamorno.
Iako ne gi chini nishto od finansiski aspekt, tie
vlozhuvaat trud - veli Hetel.
I istrazhuvachite bile iznenadeni od rezultatite. Drugite
studii predvidele deka davanjeto kke go aktivira sistemot
za nagraduvanje vo mozokot, no vsushnost bil aktiviran
drug centar koga studentot dobival pari za humanitarni
celi ili koga gledal kako kompjuterot dobiva pari za
humanitarni celi.
- Centarot shto beshe aktiviran e vo posteriorniot
superioren temporalen korteks. Toa e del od mozokot
smesten vednash pod koskata na cherepot i e vkluchen vo
procesot na izvlekuvanje znachenje od neshtata shto gi
gledame. Ako vidime kamen shto se dvizhi bidejkki nekoj go
podignal, znaeme deka toa ima cel i ovoj centar se
aktivira. No ako vidime list shto lebdi na vetrot,
centarot nema da se aktivira zashto procesot e nenameren.
Mislime deka altruizmot mozhe da im pomogne na luggeto da
gi sfatat namerite na drugite - veli Hetel.
Negoviot tim gi prashal studentite kolku se altruistichni
i otkril deka rezultatite od nivniot test se tesno
povrzani so nivnata izjava za nesebichna aktivnost, kako
na primer pomaganjeto na nekoj stranec ili teshenjeto
prijatel. Toj priznava deka e mnogu teshko da se izmeri
stepenot na altruizam.
- Ako merenjeto se vrshi laboratoriski kke bide teshko da
se znae dali uchesnicite se iskreni ili se obiduvaat da go
impresioniraat izveduvachot na testot so svoite dela, pa
prashanje e kolku rezultatite kke bidat validni. Pri
nabljuduvanjeto na luggeto vo sekojdnevniot zhivot, pak, e
nevozmozhno da se soberat podatoci. Zatoa se reshivme na
procenka spored izjavite na subjektite - veli toj.
Hetel veruva deka vredi i ima osnova da se proba
altruizmot da se analizira i nauchno.
- Teshko e da se kazhe deka site altruistichki dela
poteknuvaat od lugge shto se religiozni, zashto bez
somnenie ima i mnogu altruisti-ateisti. Kako religioznosta
bi ja stavile vo kontekst na zhivotnite shto im pomagaat
na drugite od svojot vid iako i samite se vo opasnost i
iako go rizikuvaat zhivotot - veli Hetel.
Sega negoviot tim planira da gi testira decata za da
utvrdi kako i koga se razviva altruizmot.
Kako da ja vezhbate psihichkata sila
Obichno na silata gledame vo fizichki termini. Zamisluvame
muskulesta lichnost, visoka, koja intenzivno raboti na
svoeto telo, vezhba borbeni veshtini, redovno odi vo
teretana, na treninzi i zdravo se hrani. Meggutoa,
popotrebna od fizichkata ni e - vnatreshnata sila. Kolku
rabotime na nea?
Najchesto koga se chuvstvuvame umorni i so oslabena
koncentracija, posegnuvame po kratkorochni reshenija kako
kafe i slichno. No na toj nachin problemot ne go reshavame
tuku samo go odlozhuvame.
Bash kako i kaj sportot, potrebno e mnogu trud i vezhbi za
da go zajakneme mozokot i izgradim ili podobrim
psihichkata sila. Nejzinoto podobruvanje osven shto dava
dopolnitelna energija i go namaluva zamorot ni pomaga i da
bideme zdravi, pofokusirani i go namaluva nivoto na stres.
1. Dobar nachin za podobruvanje na memorijata e igranje
drushtveni igri. Zatoa igrajte shah, karti i sl. Tie igri
kke ve prisilat da mislite odnapred.
2. Ako zapoznaete nekoja izrazeno zdodevna lichnost, po
razgovorot obidete se da pronajdete neshto interesno vo
nea. Prisetete se barem na pet interesni neshta koi gi
izgovorila.
3. Pomnete iminja. Pri zapoznavanje slushnete go imeto i
povrzete go so taa lichnost za da ne go zaboravite brzo.
Posluzhete se so asocijacii.
4. Sednete i pushtete mislite slobodno da vi lutaat. So
nishto ne gi ogranichuvajte. Potoa sednete na masa i
zapishete se na shto ste mislele i toa po istiot redosled.
5. Lichnost so prosechna memorija mozhe da se seti shto
ruchala i vecherala nanazad sedum dena. Prisetete se.
6. Napishete nekoja data na hartija. Na pr.
15.07.2006.god. Obidete se da se prisetite shto ste
pravele toj den. Prvo prisetete se na godinata, pa na
mesecot, pa kade ste mozhele da bidete toj den, a potoa i
shto ste pravele. Neka ne ve zagrizhuva ako ne uspeete,
toa e vezhba, a ne ispit.
7. Za podobruvanje na koncentracijata izveduvajte ja ovaa
vezhba. Dodeka shetate po grad koncentrirajte se na nekoja
tochka vo dalechinata. Neka vi ostane vo fokus dodeka ne
stignete do nea. Ne dopushtajte minuvachite da vi go
odvlechat vnimanieto.
8. Meditirajte. So meditacijata kke nauchite kako da go
smirite mozokot, da go namalite stresot i da gi ublazhite
vashite reakcii.
9. Na hartija zapishete gi vrednostite koi gi cenite vo
zhivotot, na pr. dobrina, iskrenost i pri donesuvanjeto na
odluki rakovodete se so niv. Taka kke bidete sigurni deka
ispravno ste odluchile.
10. Vo zdravo telo zdrav duh. Vezhbajte. Fizichkata
aktivnost go jakne i mozokot. Toa ushte odamna trebashe da
go nauchite.
11. Jadete namirnici bogati so zhelezo. ZHelezoto e mnogu
vazhen element, a retko koga go vnesuvame dovolno. Eden
fildzan priroden chaj od kopriva dnevno, kke vi bide od
golema korist.
12. Izbegnuvajte alkohol. Alkoholot go dehidrira teloto,
shto ja slabee mozhnosta za koncentracija.
13. Iako postojat mnogu polemiki za shtetnosta i
korisnosta, marihuanata dokazhano go unishtuva mozokot.
14. Postojano isprobuvajte novi aktivnosti. Nezavisno od
godinite, nauchete nov sport, nov jazik, koristete se so
novi tehnichki uredi..
BOITE JA RAZOTKRIVAAT SEKSUALNATA AKTIVNOST
Iskri letaat so dvajca ÒcrveniÓ v krevet
Ako vashata omilena boja e zholtata, znachi, deka ste
prilagodlivi i stalozheni vo vodenjeto ljubov so partnerot.
ljubitelite na zholtata sakaat dominantni i jaki partneri
i sakaat da se chuvstvuvaat sigurni vo nivnata pregratka.
Tie rechisi nikogash ne se opushtaat do kraj, no isto taka
rechisi nikogash ne odbivaat ponudi za seks. Simpatizerite
na violetovata se moshne sluzhbeni i delovni, pa duri i v
krevet. Ne sakaat igrichki i po malku se sebichni. Vo
krevetot tezhneat kon toa da se zadovolat sebe, a gi
zanemaruvaat chuvstvata na partnerot. Sivata im e omilena
na nereshitelnite lugge. Tie se nezainteresirani i ne se
vozbuduvaat premnogu. Ja odbiraat ovaa boja zatoa shto ne
gi obvrzuva. ÒSiviteÓ mazhi gledaat na seksot kako na
rekreacija koja osloboduva od napnatost, a zhenite vodat
ljubov samo zatoa da gi zadovolat potrebite na partnerot.
Psiholozite tvrdat deka boite se ogledalo na seksualnosta,
a svojata boja kke ja odredite taka shto kke vidite koja
dominira vo vashiot plakar i vo koja najdobro se
chuvstvuvate.
BELATA
ljubitelite na belata boja se vistinski chistotnici. Za
niv razgovor za seksot ne doagga predvid, a igrichkite pod
dnevna svetlina se nepristojni. ZHenite koi sakaat belo ne
se soblekuvaat do kraj, a mazhite sakaat redovno da se
tushiraat.
KAFEAVA
Vo kafeavata obleka se krijat nezhni i vnimatelni lugge.
Nivnata ljubov e iskrena i dlaboka, a seksot im e na um 24
chasa na den. Za potpolno da se opushtat potrebna im e
privatnost. Sakaat romantichni i prijatni mesta.
CRNA
Luggeto koi ja sakaat crnata boja se skloni na promeni vo
raspolozhenieto. Pochesto se so losha volja. Ili se
seksualni ÒfrikoviÓ ili se ladni i vo ÒformaÓ samo koga se
pod stres.
PORTOKALOVA
Dramatichnosta i fantazijata se karakteristiki na luggeto
koi ja sakaat portokalovata. Sakaat dolgi predigri i tivki
shepotenja. Mozhe da se sluchi da imaat problemi so
orgazmot. Mazhite mozhe da bidat pogrubi, dodeka zhenite
da ostavaat tragi po grbot.
ZELENA
Zdravjeto i svezhinata gi definiraat luggeto koi uzhivaat
vo zelenata. Im se pripishuva iskrenost i nevinost. Verni
se, po malku neiskusni i neveshti. Ne se skloni na
eksperimentiranje i ludi nokkni zabavi.
CRVENA
Luggeto koi ja sakaat crvenata lesno se vozbuduvaat i
uzhivaat vo sekoj dopir. Vodenjeto ljubov mozhe da trae so
chasovi. Znaat da bidat agresivni i nametlivi. Iskri
letaat koga dvajca ljubiteli na crvenata kke se najdat v
krevet.
ROZE
Ovaa boja oddava nedostatok na seksualna zrelost.
Vetuvanje, pa otkazhuvanje se karakteristikite na
ljubitelite na ovaa boja. Mazhite se skloni na flertovi i
osvojuvanja. Vo edna vecher kke osvojat povekke zheni
odednash. ÒRozeÓ zhenite mozhat duri i da chuvstvuvaat
odbivnost kon mazhite.
SINA
Vistinsko uzhivanje vo seksot i vljubenost do ushi se
karakteristikite na onie koi ja sakaat sinata. Sakaat
predigra i v krevet se prepushtaat do kraj. Ne se
agresivni i ne gi interesira nikoj drug osven nivniot
partner.
Pijanchenjeto e poopasno od alkoholizmot
Mnogumina smetaat deka povekketo lugge shto se opivaat
verojatno se alkoholichari. Skoreshna studija vrz vozrasni
lica vo nju Meksiko otkriva deka dodeka 16.5% se
pijanchat, samo 1.8% gi zadovoluvaat kriteriumite za
zavisnost od alkohol.
Od ova proizleguva deka mnozinstvoto na onie shto se
izlozhuvaat na sekundarnite alkoholni opasnosti, vsushnost
ne se zavisnici od alkohol.
Povekketo lugge smetaat deka premnogu alkohol mozhe da
predizvika povekkekratni zdravstveni problemi, povredi i
nasilstvo. Brojni statistiki ja poddrzhuvaat tochnosta na
vakvata percepcija. No deka site shto se prepivaat se
alkoholichari, bash i ne e tochno. Spomenatata studija
otkriva deka najgolemiot broj na problemi shto gi
predizvikuva alkoholot se dolzhat na preterano opivanje
(ili pijanchenje) od strana na lica shto ne se
alkoholichari.
ãVo periodot po prohibicijata, povekketo istrazhuvachi,
zakonodavcite i javnosta, imaa tendencija da go definiraat
preteranoto opivanje kako zavisnost ili alkoholizamÓ,
objasnuva dzim Reber, epidemiolog za alkohol od
Oddelenieto za zdravstvo na nju Meksiko i
korespondent-avtor na studijata. ãOd skoro,
istrazhuvachite ja proshirija definicijata na preterano
pienje za da opfatat i drugi odnesuvanja, kako shto e
namernoto opivanje (pet ili povekke pijachki vo serija) i
vozenje pod dejstvoÓ.
Na ovoj nachin istrazhuvachite popravilno mozhat da im
pristapat i na sekundarno-alkoholnite pojavi kako shto se
fizichkite povredi i socijalnata shteta.
ãLoshata strana na pretpostavkata deka alkoholnata
zavisnost e dominantna forma na preteranoto pienje e deka
resursite za preventiva se nasochuvaat kon lechenje od
alkoholizamÓ, smeta Reber, ãnamesto da se vlozhat kon
formite na alkoholiziranje koi se odgovorni za
mnozinstvoto na problemi povrzani so alkoholotÓ.
Hloriranata voda go zgolemuva rizikot od rak
Konsumiranjeto hlorirana voda, kapenjeto i plivanjeto vo
nea mozhe da go zgolemi rizikot od rak na mochniot meur,
pokazhale rezultatite od studijata sprovedena na
Institutot za medicinski istrazhuvanja vo Barselona.
Prv pat se tvrdi deka hloriranata voda mozhe da bide
shtetna i koga kke se vdishuva nejzinoto isparuvanje, ili
se apsorbira preku kozhata, kako i koga se konsumira,
istakna doktor Kristina Viljanueva, koja go predvodela
istrazhuvanjeto.
Najdominanten nusproizvod na hloriranata voda se hemiskite
soedinenija narecheni trihalometani. Za da ja proveri
povrzanosta meggu dolgotrajnata izlozhenost na
trihalometanite i rakot na mochniot meur, nauchnicite od
Barselona ja sporedile grupata od 1.219 mazhi i zheni so
rak na mochniot meur so 1.271 zdravo lice, prouchuvajkki
na nivnata izlozhenost na hlorirana voda preku
konsumiranje, plivanje vo bazen i kapenje.
Utvrdeno e deka tie koi zhiveat vo domakinstva vo koe
prosechnata sodrzhina na trihalometanite vo vodata e 49
mikrogrami po litar, se izlozheni na dvojno pogolem rizik
da zabolat od rak na mochniot meur od tie vo chii
domakinstva prosekot na sodrzhinata na tie soedinenija vo
vodata e pomal od osum mikrogrami na litar.
Italijankite zhrtvi na modata
Okolu 59 otsto od Italijankite imaat problemi so
prekumerno potenje bidejkki tkaeninite koi shto gi nosat
se polni so sintetichki vlakna, 21 otsto poradi visokite
potpetici imaat otecheni noze, a 18 otsto se zhalat na
bolki vo grbot povrzani so modnata oprema, pokazhuvaat
rezultatite od studija objavena deneska vo spisanieto za
zdrav zhivot ãSalute naturaleÓ.
Nad 80 otsto od Italijankite stradaat poradi neudobna moda
- pretesnite farmerki, previsokite i pretenki potpetici,
kako i bluzite nad papokot vo zima i teshkite chanti se
glavnite prichini za makite na italijanskite zheni koi se
zhrtvi na modata, pokazhuva studijata.
Spisanieto go istrazhilo odnosot meggu oblekata i
zdravjeto kaj iljada italijanski zheni na vozrast od 20 do
55 godini. Spored studijata, 62 otsto od zhenite poradi
pretesni farmerki ili drugi modni detali stradaat od
problemi so krvotokot.
Prichina za zdravstveni problemi najchesto se pretesnite
farmerki ili opshto oblekata (vo 28 otsto od sluchaite) i
neudobni i pretesni chevli (26 otsto). Italijankite isto
taka gi machi i neudobnata dolna obleka i hulahopkite.
Ekspertite na spisanieto predupreduvaat posebno na
pretesnite chevli so previsoki potpetici koi doveduvaat do
problemi so cirkulacijata vo nozete. ãA od toa strada
sekoja treta zhenaÓ, predupreduva spisanieto.
Mladite zheni preumorni za seks
Obvrskite na rabota, semejstvoto, prijatelite i rabotite
vo kukkata se prichina za tretina od ispitanite mladi
zheni na vozrast od 18 do 34 godini, da stanat emocionalno
istrosheni.
Akumuliranjeto na stresot najmnogu se odrazuva vo
seksualniot zhivot. Zatoa koga hormonite na stresot kke
pochnat da ãlachatÓ, sedum od deset zheni nemaat snaga ni
zhelba za vodenje ljubov.
Okolu 4,5 milioni Britanki chuvstvuvaat konstanten
pritisok.
Zgolemuvanjeto na dolgovite, se pomalku vreme za sebe,
partnerot ili semejstvoto kako i uspeshnoto zavrshuvanje
na rabotnite obvrski, se raboti koi najmnogu gi
optovaruvaat zhenite.
Pokraj tolku obvrski ne e chudno shto seksot zaostanuva.
Toj (seksot) e najdobar nachin da se oslobodite od
stresot, a pomaga i polesno da se zaspie- preporachuvaat
od kompanijata koja go istrazhuvashe ovoj problem.
Mirisot na parfemot mozhe da bide i neprijaten
Parfemite, toaletnite vodi i parfimiranite sprejovi za
telo ne treba dolgo vreme da se chuvaat bidejkki mirisot
mozhe da ãischezneÓ, izjavi direktorot na Zdruzhenieto na
distributeri na kozmetichki preparati vo Berlin, Martin
Rupman. Koga toa kke se sluchi tie vekke ne mirisaat isto
kako koga se kupeni, pa duri imaat i neprijaten miris.
Raznite hemiski reakcii koi se sluchuvaat vo technostite
mozhat vo celost da go izmenat nivniot miris.
- Site parfemi traat najmalku tri godini dokolku soodvetno
se chuvaat i koristat. Nekoi parfemi imaat i pokratok rok
na traenje, pa vo takvi sluchai potroshuvachite treba da
gi sledat upatstvata na pakuvanjeto, istakna Rupman.
Generalno, parfemite treba da se chuvaat na temni mesta na
sobna temperatura i ne treba da bidat izlozheni na golemi
temperaturni razliki.
Postoi alergija na zlato
CHistoto zlato kaj nekoi lugge mozhe da predizvika
alergija, tvrdi germanskiot istrazhuvach Tomas Fuhs, chij
naod go pobiva tvrdenjeto na dermatolozite deka chistoto
zlato ne e alergiski materijal. Povekke od dve decenii na
dermatolozite im e poznato deka mnogu mal broj lugge
pokazhuvaat alergiski reakcii na kozhata predizvikani od
zlaten nakit.
Fuhs zaedno so negoviot kolega Johanes Gaer sprovel
istrazhuvanje na 30 dermatoloshki kliniki i bolnici vo
Germanija i utvrdil deka nekoi lugge navistina se
alergichni na chistoto zlato. Problemot kaj testiranjeto
alergiski reakcii na zlaten nakit e komliciran poradi toa
shto nakitot nikogash ne se pravi od 100 otsto chisto
zlato.
CHistoto zlato (12 i povekke karati) za koe se veli deka e
ãhipo-alergentÓ, e legura koja se sostoi od zlato i od
nekoj drug metal, glavno nikel ili hrom za da se zajakne
zlatoto. Kolku e brojot na karatite pomal, tolku e
pogolema sodrzhinata na oboenite metali vo zlatniot nakit.
Alergijata ne ja predizvikuva samiot nikel tuku solite na
nikelot koi se sozdavaat pod vlijanie na potenjeto vo
kontakt so nakit ili chasovnik. Toj fenomen sekogash go
sledi korozija na toj predmet.
Stresot vo bremenosta shteti na bebeto
Deca chii majki vo bremenosta bile izlozheni na stres
imaat pogolem rizik za problemi so mentalniot razvoj i
narushuvanje vo odnesuvanjeto, pokazhale rezultatite od
studijata na britanskite nauchnici.
Istrazhuvachite od londonskiot Imperijal Koledz utvrdile
deka glavno shteten mozhe da bide stresot koj kaj majkata
go predizvikuvaat raspraviite i fizichkite sudiri so
partnerot.
Nauchnicite naveduvaat deka za negativno vlijanie na
stresot e odgovorno zgolemenoto nivo na kortizol, hormon
na stresot. Vo studijata e utvrdeno deka decata koi vo
bremenosta bile izlozheni na najvisoko nivo na kortizol
dvojno povekke stradaat od hiperaktivnost i narusheno
vnimanie.
HRANA
Shtipski pastrmajlii
1 kgr. brashno
20 gr kvasec
6 jajca
800 gr. svinska udina
sol
mast
Zamesete go kvasecot so malku voda da nadojde. Zamesete go
brashnoto so topla voda i malku sol, stavete go kvasecot
nadojden i izmesete go testoto dobro da bide sredno meko.
Ostavete go da nadojde. Od koga kke nadojde, povtorno
razmesete go i podelete go na 8 topki. Zemete edna po edna
topka, ispleskajte ja so raka taka da kraevite ostanat
podebeli kako vitki. Mesoto isechkajte go na sitni kocki,
posolete go i nabockajte go vo sekoja pastrmajlija.
Stavete preku mesoto po edna mala lazhichka mast i stavete
gi vo rerna da se pechat. Koga kke bidat napolu pecheni,
izvadete gi od rerna i preku sekoja pastrmajlija iskrshete
po 1 jajce. Vratete gi vo rerna i dopechete gi. Od kako
kke bidat pecheni, zavitkajte ja sekoja pastrmajlija vo
aluminiumska folija, a potoa vo salveta za da omeknat.
Sluzhete gi so crno vino.
JUNESHKO PECHENO SO ZELENCHUK
800 gr. juneshko meso,
sol, crn piper,
100 gr. slanina,
3 glavici kromid,
3 morkovi, 1 celer, lorber,
pola chasha vino, 6 lazhici ocet.
Posolete go dobro mesoto, stavete mu crn piper. Sadot vo
koj shto kke go pechete mesoto oblozhete go so listovi
slanina a odozgora rasporedete na trkalca isechen limon,
morkovite i lukot kako i na kockichki isecheniot celer.
Stavete go lorberot spushtete go mesoto i nalijte go so
vino (mozhe i so supa). Poklopete go sadot i pechete go
dva chasa. Sokot od pechenjeto procedete go stavete mu
mileram i sluzhete go so pechenjeto.
|
