Ne sum ja ubil Sandra Kitanoska i ne se chuvstvuvam vinoven. Ako jas sum ja ubil Kitanoska, vednash kke potpisham da me osudat na smrtna kazna. Nikoj ne mi veruva oti znaat deka sum sam i nikoj ne stoi zad mene. Ova e svedochenjeto na Dino Dinovski (38), obvinet za ubistvoto na Sandra Kitanoska (37), koja beshe pronajdena mrtva vo oktomvri minatata godina vo skopskata naselba Avtokomanda.

Potresnoto svedochenje na Dinovski gi nasolzi ochite na rodninite i na prijatelite na ubienata devojka. Tie so vozdishki i so solzi vo ochite gi slushaa zborovite na obvinetiot.

- Sakam da mu se izvinam na semejstvoto. Slushnav deka ubiecot imal krvna grupa A, a jas imam krvna grupa AB-negativ. Jas ne sum ubiecot i toa mozhe da se dokazhe so ednostaven pregled - reche Dinovski.

Na prashanje na obvinitelot zoshto se izvinuva ako toj ne e ubiecot, Dinovski odgovori:

- Se izviniv oti ne sakam da pomislat deka jas sum ja ubil Kitanoska.

Obvinitelot go prasha zoshto dodeka go veshtachele psihijatri rekol: ãMe fati panika koga pochna da vika i ja udriv nekolkupatiÓ i ãja vrzav so farmerki i so hulahopkite, no ne ja siluvavÓ, no Dinovski izjavi oti ne se sekkava na toa.

- Ne se sekkavam zoshto sum go kazhal toa. Mi rekoa deka podobro za mene kke bide ako kazham taka - reche Dinovski.

Po nego svedocheshe Misho Kitanoski, tatko na ubienata devojka.

- Kke se sogolam do gola koska i ne sakam nishto da premolcham. Pred vas stoi chovek udaven od lekovi i od taga - izjavi pred sudot Kitanoski.

Rochishteto beshe odlozheno za vo pochetokot na fevruari, za koga se ochekuva izjava da dade posledniot svedok, Goce Dimitrievski.

Na ova se protivea rodninite na Kitanoska, koi rekoa deka sudot go odolzhuva procesot.

- Pravdata se bara na sud, a pravdinata meggu luggeto. Jas dojdov na sud so nadezh deka kke bide konechno donesena pravdata, no se pokazha deka so procesot na sekoe novo rochishte nie treba da prezhivuvame drama, za koja dovolno propativme. Se plashime procesot da ne se pretvori vo maratonsko sudenje na koe nema da mu se sudi na ubiecot, tuku nam. Pravdinata kke ja baram pomeggu mene i zverot-ubiec - izjavi tatkoto na Kitanoska.

Obvinetiot Dinovski kako bebe bil pronajden vo kontejner za ggubre i celiot zhivot zhiveel kako bezdomnik. Nabrzo po ubistvoto beshe pronajden vo kukka vo Prilep. So DNK-analiza policijata utvrdi deka toj go izvrshil uzhasnoto ubistvo. Istragata utvrdi deka Dinovski go izvrshil ubistvoto od koristoljubie, shto e eden od najteshkite oblici na ubistvo. Toj na 20 oktomvri vecherta otishol vo parkcheto kaj podvoznikot na bulevarot Vojvodina i chekal zhrtva za da ja ograbi. Koga ja zabelezhal Kitanoska, i' se nafrlil, sakajkki da ja ograbi, no devojkata se sprotivstavila. Nekontrolirano ja udiral so tupanici po glavata i po teloto, ja soboril na zemja i prodolzhil da ja tepa. Napaggachot i' gi soblekol farmerkite i so niv ja zadavil. Dinovski i' go zel parichnikot so 4.000 denari i mobilniot telefon.
Dnevnik

Roditelite gi razdvoija Romeo i Julija od Crn Vrv
Zabraneta ljubov meggu maloletno devojche i dvaesetina godini postar mazh gi voznemiri zhitelite na skopskoto selo Crn Vrv. Roditelite na tinejdzerkata nikako ne sakale da se soglasat da ja dadat kkerkata kaj mnogu povozrasniot zet, osobeno shto toj zad sebe imal kriminalno minato. Vo raschistuvanjeto na sluchajot se vkluchi i policijata, koja go privede nesudeniot mladozhenec.

Makedonskata prikazna za Romeo i Julija od Crn Vrv zapochnala pred nekolku meseci koga Hafiz Elmazi (40) ja bendisal Dija dz., koja neodamna go proslavi 16 rodenden, po shto zapochnale ljubovna vrska. Roditelite na devojcheto ne sakale da chujat pomalata kkerka da odi kaj Hafiz, smetajkki deka ne e dobra prilika za nea, oti osven golemata razlika vo godini, toj postojano si imal rabota so policijata. No, Dija ne gi poslushala tatka si i majka si i vo pochetokot na minatiot mesec go ukrala pasoshot na postarata sestra i so Hafiz pobegnala vo Kosovo. Roditelite, ne znaejkki shto se sluchuva, prijavile vo policija deka kkerkata im ischeznala. Nabrgu stanalo jasno deka Dija pobegnala so Hafiz, po shto vo potragata se vkluchila i kosovskata policija. Konechno, dvajcata begalci reshile da se vratat vo Makedonija. Preku div premin vlegle vo zemjata, no policijata gi nachekala pred vlezot od Crn Vrv. Devojcheto bilo pushteno da si odi, a Hafiz bil priveden, po shto protiv nego e podnesena krivichna prijava za vonbrachen zhivot so maloletnichka. No, kako shto doznavame, dramata doprva usledila otkako Dija so roditelite i najbliskite doshle vo policiskata stanica vo Kisela Voda, kade shto bil zadrzhan Hafiz.

ãDevojcheto placheshe i piskashe na cel glas, ne sakajkki da se oddeli od Hafiz. Nejzinite roditeli edvaj uspeaja da ja smirat i da ja ubedat da si odi doma so nivÓ, veli eden od prijatelite na Hafiz.

Elmazi so krivichnata prijava bil pushten da si odi doma, a od MVR informiraat deka toj dosega bil prijavuvan za krazhbi, tepachki, narushuvanje na javniot red i mir i za drugi dela.
Utrinski vesnik

OSNOVEN SUD ShTIP
Po shest godini zatvor za siluvachite pred publika
Goran Milkov (20) i Vlado Bogatinov (23) od Sveti Nikole vo Osnovniot sud vo Shtip se osudeni na kazni zatvor od po 6 godini za krivichno delo siluvanje na 19-godishnata A.J. od istiot grad.

Deloto za koe se osudeni go storile pred nekolku meseci, otkako ja namamile A.J. vo nivniot dom. Bidejkki so edniot od niv taa se poznavala i uchele zaedno, prifatila da odat vo domot na Bogatinov. No podocna, koga tamu uvidela kakva bila namerata na dvajcata prijateli, gi molela da ja pushtat. Tie namesto toa, ja siluvale, duri vo prisustvo na nekoi nivni prijateli koi so aplauzi gi bodrele siluvachite. Po brutalnoto siluvanje, koga devojkata pochnala obilno da krvavi, bila pushtena, no so zakana nikomu da ne kazhuva. Sepak, taa za nastanot im kazhala na svoite roditeli koi vednash devojcheto go odnele na lekar, a potoa za sluchajot prijavile i vo policija.
Vest

So nozh ja probol bremenata sopruga
Radovishanec ja probol so nozh svojata nevenchana sopruga, koja bila vo shesti mesec od bremenosta. Incidentot se sluchil vo Radovish, vo kukkata na povredenata S.A. (32) koga doshol bratot na nejziniot pokoen soprug.

Nastanala raspravija meggu dz.Sh. (36), segashen nevenchan soprug na S.A., i nejziniot dever, po shto dvajcata mazhi se stepale. Vo tepachkata dz.Sh. so nozh go napadnal deverot, no namesto nego, ja probol vo rakata S.A..

Po raschistuvanje na sluchajot policija protiv dz.Sh. kke podnese krivichna prijava za semejno nasilstvo.
Dnevnik

Se samoubi stechaec - ne mozhel da napravi svadba za kkerkata
Vo Shtip se samoubi 52 godishniot stechaec Petre Eftimov. Nesrekkniot chovek posegnal po svojot zhivot besejkki se so elektrichen kabel vo podrumskite prostorii od svojot dom na ulica ãSkopskaÓ broj 32. Spored nepotvrdeni informacii, toj posegnal po svojot zhivot, bidejkki nemal pari da napravi svadba na svojata kkerka. Prethodno nesrekkniot shtipjanec dva chasa bil sam doma, a policijata za samoubistvoto bila izvestena od sosetka koja go slushnala vresokot na negovata sopruga koja koga se vratila od rabota go otkrila mrtvoto telo na soprugot.

Eftimov 24 godini rabotel vo eden od pogonite na tekstilniot kombinat ãMakedonkaÓ. I toj kako i golemiot broj rabotnici, od koi del vekke tri godini protestiraat, ostanal bez rabota. Lugge koi go poznavale velat deka toj posegnal po svojot zhivot poradi toa shto imal golema maka. Imeno, Eftimov imal dve deca - sin i kkerka. Sinot formiral semejstvo, a denovive trebalo da pravi svadba za kkerkata, no bidejkki nemal pari za takvo neshto reshil na vakov nachin da si gi skrati makite.
Utrinski vesnik

Uapsen siluvach od Bogomila
Policijata podnese krivichna prijava protiv lj.N. ( 26) od Bogomila, osomnichen deka ja siluval A.J. (67) vo dekemvri lani, soopshti MVR

Istragata utvrdila deka nasilnikot provalil vo kukkata na A.J., koja bila slepa i zhiveela sama. Otkako vlegol vo kukkata, lj.N. pochnal da ja maltretira i da ja tepa zhenata za na kraj i da ja siluva.

Policijata vednash go osomnichila lj.N. komu mu bil napraven alko-test po shto bilo utvrdeno deka vo negovata krv imalo 1,4 promili alkohol. Primerok od krvta na osomnicheniot bil ispraten za DNK-analiza vo Institutot za sudska medicina, kade shto bilo utvrdeno deka krvta e identichna so ostatocite od spermata pronajdeni kaj zhenata. Istrazhniot sudija treba da odluchi dali kke bide prifateno baranjeto za pritvor, koe go pobara veleshkoto Javno obvinitelstvo.

Zhitelite na Bogomila, koi bea zgrozeni od ovoj nastan, potsetuvaat deka A.J. bila siluvana i pred nekolku godini.
Dnevnik

Zapochna sudskiot process za shvercot na polovina ton kokain
Gazdite na ãSarandaÓ go branat vozachot
- Zasega pred sudot se pojavi samo vozachot na kamionot, dodeka osomnichenata deka go organizirala shvercot cheka ekstradicija vo Belgrad

Halil Haziri i Agron Haziraj, rakovoditel i gazda na firmata ãSarandaÓ vo chij kamion beshe otkrien rechisi polovina ton kokain, pred istrazhniot sudija Branka Ilievska vo Osnovniot sud Skopje 2 izjavile deka nemaat nikakva vrska so shvercot na drogata. Tie go branele i vozachot od svojata firma, Alija Azirovikk, koj e vo pritvor vo istrazhniot zatvor ãSkopjeÓ.

- So kokainot nemame nikakva vrska, a nashata firma nema nitu edna crna damka. I nashiot vozach Alija e nevin. Celata dokumentacijata e na negova strana. So Chochorovska ne sme imale delovni kontakti. Ova e prvpat. Prethodno taa raboteshe so turistichkata agencija ãIskra tursÓ i togash pochesto sorabotuvavme. Nie sme prevoznici, isto kako taksi-firma, ne znaesh shto imash vo stokata ako ne ja otvorish - veli rakovoditelot na ãSarandaÓ, Haziri.

Advokatot Dimitar Dangov, praven zastapnik na ãSarandaÓ i branitel na Azirovikk, tvrdi deka negoviot klient mora da bide osloboden zashto izjavata shto pred istrazhniot sudija ja dale Haziri i Haziraj e vo polza na negoviot klient.

- Ne e greshka na makedonskata policijata i na Obvinitelstvoto shto se somnevaat deka vozachot Alija i Stanislava se zameshani ili kako i da e povrzani vo sluchajot. No smetam deka e golema greshka, duri nepopravliva greshka, ako Alija ostane vo pritvor i ako bide osuden vrz osnova na segashnite dokazi. Veruvam deka Alija kke bide osloboden.

Vo vrska so Stanislava, mislam deka nejzina nesrekka e toa shto so spomnuvanjeto na nejzinoto ime vo celiot sluchaj taa vekke e proglasena za vinovna - veli Dangov.

Toj ne sakashe da komentira okolu dokazite, bidejkki za toa sudot treba da odluchi.

Spored advokatot Svetozar Pavlovikk, branitel na Chochorovska vo Belgrad, somnitelno e shto istragata zastanala samo so dvajca osomnicheni.

- Dosega vo sekoe normalno opshtestvo za olkavo kolichestvo droga trebashe da ima najmalku 20 do 30 uapseni - veli advokatot.

Doznavame deka Chochorovska pred krajot na 2006 godina so svojot biznis-partner vo Venecuela se dogovorile da i' vrati dolg od 50.000 evra. Tie se dogovorile dolzhnikot da plati vo stoka - kauchukova boja. Vo dva navrata toj pratil od Venecuela vo Belgrad stoka vo vrednost od po 16.000 evra. Chochorovska ja skladirala bojata, no ne mozhela da ja prodade zashto takva boja ne bila registrirana vo Srbija i potrebno bilo da se izdade atest za nea. Atestot go dobila na 20 dekemvri 2006 godina. Biznis-partnerot od Venecuela povtorno i' se javil za da i' prati stoka po tret pat i na toj nachin da go vrati celiot dolg. Taa navodno odbila zashto ne mozhela da gi prodade prethodnite kolichestva od bojata. Toj insistiral zashto, kako shto tvrdel, imal organizirano se', pa duri i kupuvach vo Grcija. Chochorovska trebalo da go organizira prevozot do Grcija. Taa tvrdi deka ne znaela deka vo bojata imalo kokain i oti nekoj ja namestil.

Chochorovska ne mozhe da se otkazhe od makedonskoto drzhavjanstvo
Odbranata na Chochorovska denovive gi proveruvala zakonskite propisi za otpust od makedonskoto drzhavjanstvo, doznava ãDnevnikÓ od sudski izvori. Sepak, spored pravnite eksperti, taa ne mozhe da se otkazhe od drzhavjanstvoto ako protiv nea se vodi krivichna postapka. Od MVR napomenuvaat deka takvo baranje se podnesuva lichno vo MVR ili vo ambasada, a Chochorovska dosega ne go napravila toa. Ekspertite velat deka poverojatna e varijantata taa da pobara azil vo Srbija. Vo megguvreme, baranjeto za ekstradicija na Chochorovska stignalo vo Okruzhniot sud vo Belgrad. Isprateni bile i kopii od blanko-dokumentite, koi bile otkrieni vo kabinata na kamionot na vozachot Azirovikk. Od sudot velat deka se' ushte ne zasedavala komisija shto treba da odluchuva za ekstradicijata, no i deka sudija gi razgleduva dokumentite isprateni od nivnite kolegi od Makedonija. Advokatot na Chochorovska najavuva deka ochekuva odgovor na baranjeto za srpsko drzhavjanstvo na svojot klient. Baranjeto go podnel vo minatiot petok i toa po dve osnovi - po osnova na brak so srpski drzhavjanin povekke od tri godini i prestoj vo Srbija podolgo od devet godini.
Dnevnik

Novi momenti okolu osomnicheniot vo aferata Bachilo
Ovcharot dzemaili stanal ekonomist so falsifikuvana diploma
- MVR otkrilo deka Isnifaris imal lazhna diploma od Univerzitetot za nacionalno i svetsko stopanstvo vo Sofija

Isnifaris dzemaili, popoznat kako ovcharot od Kamenjane, koj od drzhavata izvleche 720.000 evra otshteta za raketirano bachilo i vo momentov se naogga vo pritvor, pred deset godini falsifikuval diploma od Univerzitetot za nacionalno i svetsko stopanstvo od Sofija. Kako shto doznava ãUtrinski vesnikÓ, dosieto na ovaa, ama i na duzina drugi falsikuvani diplomi vo 2002 godina im se gubi sekakva traga, otkako ekipa od 15-ina inspektori od Ministerstvoto za vnatreshni raboti, gi sobrala od skopskiot Ekonomski fakultet. Bidejkki bilo utvrdeno deka 18 diplomi od Bugarija, Albanija i togashna Srbija i Crna Gora se falsifikuvani, tie zapisnichki bile privremeno odzemeni od fakultetot, za akterite da bidat krivichno goneti i kazneti.

Meggutoa, kako shto velat na Ekonomski, ãprivremenoto stanalo trajnoÓ, a tie nikogash ne dobile povratna informacija shto stanalo so falsifikatorite. Iako, chlen 378 od Kazneniot zakon na Makedonija za falsifikatorite na ispravi predviduva parichni kazni ili zatvor do tri godini, duri i za onie koi imale obid za falsifikuvanje, na dosiejata im se gubi sekakva traga. Potochno, na del od niv, meggu koi e i ona na ovcharot od Kamenjane.

Toj dostavil diploma so broj 0025176, zaverena so pechat. Na nea bil nabelezhan i uspehot od 34 polozheni ispiti na bugarskiot Univerzitet za nacionalno i svetsko stopanstvo, taka shto skopskiot Ekonomski fakultet mu dal zeleno svetlo na navodniot bugarski ekonomist dzemaili. Na nea, ednostavno, nemalo vidni znaci na falsifikuvanje, a vo diplomata bila posochena i temata od diplomskata rabota: ãAnaliza, planiranje i smetkovoden otchet na nestopanskite organizaciiÓ za koja ãzarabotilÓ - odlichen 6.

Od nashi izvori od MVR doznavame deka ne e isklucheno i proshiruvanje na obvinenieto protiv Isnifaris dzemaili za falsifikuvanje, koj e vo pritvor poradi aferata so isplatenata oshteta od 720.000 evra shto ja dobil od drzhavata za raketiranjeto na negovoto bachilo. Isto taka, dokolku se utvrdi deka nekoj od inspektorite od MVR namerno go stavil dosieto ãpod tepihÓ, mozhno e da odgovara za prikrivanje na krivichnoto delo.
Utrinski vesnik

OHRID
Amerikanec dobil zhelba da ubie ohrigganec, no go uapsile
Chetrieset i ednogodishniot Amerikanec Ben Liroj Olson, koj bil na proshetka vo Ohrid, na polnokk dobil zhelba da ubie eden ohrigganec samo zatoa shto Makedoncite mu se videle kako mnogu miren narod. Imeno, po trichasovna zabava, po povod negoviot rodenden, vo ÒAjrish pabotÓ vo centarot na gradot, pod golema doza na alhohol, Olson izlegol na ulica i so skalper vo racete go napadnal prviot shto mu izlegol pred nego. No, za negova nesrekka naletal na pripadnik na Alfite, koi go sovladale i go privele. Amerikanecot upatil nekolku pcovki kon makedonskata policija.

Koga videl deka ne mozhe da uspee vo svojata namera, toj vo policiskata stanica gi priznal negovite nesekojdnevni nameri. Imeno, kaj istrazhnite organi toj priznal deka sakal da ubie chovek kako posledica na traumite koi gi dozhivuval vo detstvoto koga chesto bil seksualno zloupotrebuvan od svojot tatko. Kaznata shto ja zarabotil na sudenjeto koe bilo sprovedeno po itna postapka e 400 dolari, po shto bil proteran od drzhavava so zabrana za povtorno vleguvanje vo Makedonija.

Inaku, napaggachot vo Ohrid doshol od Irak kade 2,5 godini rabotel na odrzhuvanje na teshkata mehanizacija na vojskata na SAD.
Vecher

SUDSKA RAZVRSKA ZA TATKOUBISTVOTO VO DRAChEVO
Sinot ubiec osuden na psihijatrisko lekuvanje
So izrekuvanjeto merka - zadolzhitelno chuvanje i lekuvanje vo psihijatriska ustanova, skopskiot Osnoven sud 2 po edno odrzhano rochishte go zatvori sluchajot za ubistvoto na chetirieset i osumgodishniot Blagoja Tanev od Drachevo.

Za ubistvoto krivichno odgovarashe negoviot devetnaesetgodishen sin Ggorggi Tanev. Toj e oglasen za vinoven za deloto shto go storil, a krivichniot sovet po psihijatriskoto veshtachenje na nevropsihijatriskata klinika mu ja izreche merkata, koja beshe predlog na zastapnikot na obvinenieto. Kaj momcheto so veshtachenjeto e utvrdena teshka psihichka bolest, poradi shto toj e prefrlen na nevropsihijatriskata klinika vo Bardovci.

Spored sudskite spisi e navedeno deka Blagoja Tanev e pronajden mrtov vo svojot dom na ulicata ÒRumena HadzipanzovaÓ. Sluchajot vo policija go prijavile sosedite, a teloto duri vecherta go pronashla negovata sopruga. Policijata i obdukciskiot naod utvrdija deka Tanev pochinal od 13 ubodi od nozh. Krvaviot nastan se sluchi na 6 noemvri lani okolku 14 chasot koga devetnaesetgodishnoto momche so kujnski nozh go lishi od zhivot negoviot tatko. Kritichnoto vreme dodeka Blagoja spiel, Ggorggi mu nanel 12 ubodi vo teloto i eden vo tilot. Po zverskoto ubistvo momcheto se istushiralo, a vo kesa gi sobral krvavite alishta koi gi zakopal. Obvinetiot go priznal deloto, naveduvajkki vo svoja odbrana deka so tatko si postojano se raspraval i mrazel, a prichina bile i chestite raspravii za navodnoto shkoluvanje na Ggorggi vo Amerika.
Vecher

So nozh gi brkale soprugite da spijat nadvor
Veleshkata policija do Osnovniot sud podnese krivichni prijavi protiv M.M. (56) i P.L. (69) za semejno nasilstvo vrz nivnite soprugi, koi podolgo vreme bile psihichki i fizichki maltretirani.
Osomnichenite nasilstvoto go manifestirale vo domovite koga so zhrtvite ostanuvale sami, a chesto se sluchuvalo soprugite da gi omalovazhuvaat i psihichki da gi maltretiraat i pred nivnite potesni semejstva, rodninite i prijatelite.

Edna od zhrtvite prijavila deka nejziniot soprugot e alkoholichar i oti od nego dobivala zakani opasni za zhivotot. Ako ne tepal, nasilnikot se zakanuval so kujnski nozh v raka, shto, pak, za zhenata znachelo ushte edna nokk pominata nadvor od semejniot dom ili prenokkuvanje kaj rodnini. Pekolot vo brachnata zaednica prodolzhuval shtom zhrtvata se vratela doma.

Kako prichina za nasilstvoto vtorata zhena go posochila neverstvoto na soprugot. Nasilstvoto go trpele povekke godini oti ne sakale posledicite da vlijaat vrz nivnite semejstva. No minatiot vikend tie, sepak, odluchile da pobaraat pomosh od policijata, koja gi privela sopruzite nasilnici i protiv niv bile podneseni krivichni prijavi.
Vest