(Aleksandar Donski) - * Postojat i drugi zborovi od jazikot na antichkite Makedonci, koi se slichni so deneshnite makedonski zborovi
* Antichkite Makedonci pridavkata vedra ja vikale adraja
ADALOS. Ovoj zbor e objaven i vo Leksikonot na Hesihij. Vo vrska so negovoto znachenje Hesihij pishuva: adalos, asbolos. Znachi treba da otkrieme shto znachi zborot asbolos, pa togash kke doznaeme na shto otprilika se odnesuva i makedonskiot zbor adalos (za koj vo fusnotata vo deloto na Hesihij, na latinski pishuva Glossa et Macedonica, t.e. Zborot e makedonski). Vo rechnikot na Lidel i Skot chitame deka asbolos znachi gar, chad. Ottamu, zborot adalos bi bil makedonska imenka so znachenje: chad, gar. I ovoj zbor (spored rechnikot na Lidel i Skot) go nemalo vo grchkite dijalekti, vo koi za gar, t.e. chad se koristela imenkata azbolos.
ADAI. Ovoj zbor e objaven i vo Leksikonot na Hesihij. Vo vrska so negovoto znachenje Hesihij pishuva: adai, rumoi upo Makedonon. Znachi treba da otkrieme shto znachat zborovite: rumoi upo Makedonon, pa togash kke doznaeme na shto otprilika se odnesuva i makedonskiot zbor adai. Zborovite: upo Makedonon, vo sloboden prevod, bi znachele: kaj Makedoncite, no za zborot rumoi (koj ovde ochigledno e daden vo mnozhina), vo rechnikot na Lidel i Skot postojat razlichni tolkuvanja. Taka, na primer, kaj Herodot ovoj zbor (rumos) se srekkava kako zbor za drven del od kola. Vo delata na Elijan i Aratus, toa e zbor za traga, a vo delata na drugi avtori, zborot rumoi znachi: red, polica, pa duri i tezhina. Ottamu, vo ovie tolkuvanja treba da se bara znachenjeto na makedonskiot zbor adai. I ovoj zbor go nemalo vo grchkite dijalekti.
ADE. Ovoj zbor e objaven i vo Leksikonot na Hesihij. Vo vrska so negovoto znachenje Hesihij pishuva: ade, uranos Makedones. Znachi treba da otkrieme shto znachat zborovite: uranos Makedones, pa togash kke doznaeme na shto otprilika se odnesuva i makedonskiot zbor ade. Za zborot Makedones ne treba da objasnuvame deka znachi makedonski, no za zborot uranos vo rechnikot na Lidel i Skot dadeni se razni tolkuvanja. Najrasprostraneto znachenje na ovoj zbor e: nebesa, raj, mesto kade shto prestojuvaat bogovite. No, ovoj zbor se upotrebuval i kako zbor za tavan, zasvoden krov. Praktichno, tuka nekade treba da se bara znachenjeto i na antichko-makedonskiot zbor ade. Spored rechnikot na Lidel i Skot i ovoj zbor go nemalo vo grchkite dijalekti, a vo sovremeniot makedonski jazik mozhebi, slichen po izgovor i znachenje, e prilogot nad.
ADRAJA. Ovoj zbor e objaven i vo Leksikonot na Hesihij. Vo vrska so negovoto znachenje Hesihij pishuva: adraja, aitria Makedones. Vo rechnikot na Lidel i Skot chitame deka zborot aitria znachel: vedro nebo, vedrina. Vo ovoj rechnik chitame i deka zborot adraja e makedonski zbor za vedro nebo. Smetame deka vo ovoj antichko-makedonski zbor mozhe da se prepoznae korenot na pridavkata vedra. Inaku (spored rechnikot na Lidel i Skot) i ovoj zbor go nemalo vo grchkite dijalekti, iako imalo slichni zborovi po izgovor, no so sosema poinakvo znachenje.
ADISKON. Ovoj zbor e objaven i vo Leksikonot na Hesihij. Vo vrska so negovoto znachenje Hesihij pishuva: adiskon, kukeona Makedones. Znachi treba da otkrieme shto otprilika znachi grchkiot zbor: kukeona, pa togash kke doznaeme na shto otprilika se odnesuva i makedonskiot zbor adiskon. Vo rechnikot na Lidel i Skot chitame deka zborot kukeona znachel: meshan pijalak, napivka, no ponekogash se koristel i kako zbor za meshavina. Ottamu, zborot adiskon nesomneno deka se odnesuva na vid meshan pijalak kaj Makedoncite. Spored rechnikot na Lidel i Skot, nitu ovoj zbor ne e zabelezhan vo grchkite dijalekti.
AKONTION. Ovoj zbor e objaven i vo Leksikonot na Hesihij. Vo vrska so negovoto znachenje kaj Hesihij chitame deka stanuva zbor za vid oruzhje (verojatno drveno kopje so metalen vrv). Vo rechnikot na Lidel i Skot pishuva deka ist vakov zbor (no vo mnozhina akonti so znachenje kopja) zapishal Herodot vo svojata ÒIstorija (1,34)Ó, pa mozhebi stanuva zbor za ime na oruzhje koe se koristelo do razni narodi.
AKRATON. Ovoj makedonski zbor e zapishan vo Leksikonot ÒSudaÓ (Alfa, 963). Preveden e na angliski kako netemperamenten, miren. Vo negovata osnova ochigledno se prepoznava korenot na deneshniot makedonski zbor KROTOK, koj go ima potpolno istoto znachenje. Vo vrska so potekloto na ovoj zbor, vo ÒSudaÓ pishuva deka zborot bil upotreben od strana na Makedoncite vo edna nivna legenda za makedonskiot general i osnovach na dinastijata na Ptolemeite Ptolemej Prvi (okolu 367 - 283 pred Hrista). Ovaa legenda ja prenel antichkiot avtor Elijan (Aelian). Poznato e deka antichkite Makedonci svoeto vino isto taka go vikale AKRATO. Ova vino tie sekogash go piele chisto, t.e. nemeshano so voda. I denes vo Makedonija postoi vino so ist koren vo imeto - KRATOSHIJA.
AZOKS i AKSOZ. Ovie dva zbora se objaveni vo Leksikonot na Hesihij. Vo rechnikot na Lidel i Skot pishuva deka zborot azoks e (citat): Òmakedonski zbor za shuma, drvje (spored Hesihij)Ó. Isto e i so zborot aksoz. Vo rechnikot na Lidel i Skot chitame deka i ovoj zbor go imal istoto znachenje (shuma), pa verojatno se raboti za istiot zbor razlichno zapishan. Inaku, spored rechnikot na Lidel i Skot i ovie zborovi ne postoele vo grchkite dijalekti. Kaj grchkite avtori e zabelezhan zborot aksos, no so znachenje neizdelkan.
AKREA. Ovoj zbor e objaven i vo Leksikonot na Hesihij. Vo vrska so negovoto znachenje vo rechnikot na Lidel i Skot pishuva: Òakrea, devojche na makedonski, spored HesihijÓ. Vo grchkite dijalekti postoi zborot akroz (akros), no (spored rechnikot na Lidel i Skot), toj znachel Òstan na visoko mestoÓ. Postojat i drugi slichni po izgovor grchki zborovi, no so sosema poinakvo znachenje, dodeka makedonskiot zbor akrea (so takov izgovor i znachenje) ne postoel vo grchkite dijalekti (spored rechnikot na Lidel i Skot). Smetame deka postoi vrska pomeggu zborot akrea i deneshniot makedonski zbor kkerka (kera, dijalektichki), koi go imaat istoto znachenje.
AKRUNI ili AHRUNI. Ovoj zbor e zapishan vo Leksikonot na Hesihij. Za znachenjeto na ovoj zbor vo rechnikot na Lidel i Skot, chitame: Òakruni, granichni kamenja, meggnici na makedonski, spored HesihijÓ. Vo ovoj rechnik, zborot akrounoi e transkribiran kako akruni, no vo deloto ÒIndoevropski zborovi - Stariot makedonski jazikÓ, ovoj zbor e transkribiran kako ahruni (ÒIndo-European Glossaries - Old Macedonian LanguageÓhttp://njnjnj. indoeuro. bizland. com/project/ glossarz/gloss2.html, cit. delo). Smetame deka (dokolku izgovorot na ovoj zbor bil otprilika ahruni), negoviot koren e ist so slovenskiot zbor so slichno znachenje OHRANI (chuvari), imajkki go predvid faktot shto granichnite kamenja, granicata, granicharite se eden vid chuvari. Spored rechnikot na Lidel i Skot vo grchkite dijalekti postoel zborot akrun, no so sosema poinakvo znachenje (planinski vrv).
ALIZA ili ALIKSA. Ovoj zbor e objaven i vo Leksikonot na Hesihij. Vo trudot ÒIndo-European Glossaries - Old Macedonian LanguageÓ (cit. delo), ovoj zbor e transkribiran kako aliza ili aliksa, dodeka vo rechnikot na Lidel i Skot samo kako aliza. Vo rechnikot na Lidel i Skot (vrz osnova na zapishanoto od Hesihij) pishuva deka zborot aliksa e makedonski zbor za jasika (vid drvo). Spored ovoj rechnik i ovoj zbor (spored svojot izgovor i znachenje) ne postoel vo grchkite dijalekti. Vo trudot ÒIndo-European Glossaries - Old Macedonian LanguageÓ (cit. delo), posochena e slichnosta pomeggu ovoj antichko-makedonski zbor i soodvetniot zbor za istoto drvo vo nekoi slovenski jazici, koj glasi: jeliksa.
ALIE. Ovoj zbor e zapishan vo Leksikonot na Hesihij. Vo vrska so negovoto znachenje Hesihij pishuva: Alis, kapros Makedosin. Vo rechnikot na Lidel i Skot pishuva deka zborot kapros znachi vepar, diva svinja i deka zborot alie e (citat): Òmakedonski zbor za veparÓ. I ovoj makedonski zbor ne postoel vo grchkite dijalekti (kade za zborot vepar vidovme deka se koristel zborot kapros). Vo rechnikot na Lidel i Skot chitame deka vo jonskiot dijalekt postoel zbor so slichen izgovor (halie), no negovoto znachenje bilo sobranie.
AMALE. Ovoj zbor e objaven i vo Leksikonot na Hesihij. Vo rechnikot na Lidel i Skot pishuva deka amale e forma na zborot amala i znachi snop zhito. Meggutoa, vo trudot ÒIndo-European Glossaries - Old Macedonian LanguageÓ (cit. delo) pishuva deka amali bil makedonski zbor za nezhnost. Ne uspeavme da go doznaeme vistinskoto znachenje na ovoj zbor, pa ostanuvame otvoreni kon site idni soznanija.
AORTES. Ovoj zbor e objaven i vo Leksikonot na Hesihij. Toj go spomnuva ovoj zbor kako del od obleka, a vo rechnikot na Lidel i Skot, dadeno e negovoto znachenje kako prezramki. Kako dela od obleka, sosema e mozhno deka ovoj zbor bil uvezen vo makedonskiot jazik.

Profesor Tome Boshevski, chlen na MANU (prevzemeno od Canadian Macedonian Nenjs)
Vo sovremeniot makedonski jazik ostanale zborovi od antichkiot makedonski jazik
Liljana Ristova
Dali Slavjanite doshle od zad Karpatite ili od Balkanot preku Karpatite otishle na sever, begajkki od pritisokot na rimskite vojnici, toa e isto taka eden logichen problem i lesno mozhe da se protolkuva. Posle pette Makedonsko-rimski vojni koi se vodeni vo vtoriot vek p.n.e., pa vo vremeto na Filip Petti i negoviot sin Persej, golem broj od makedonskata inteligencija, od drzhavniot aparat, celata elita na Makedonskata drzhava od Balkanot od toa vreme e prinudno preselena kon sever, begajkki od kolezhot na rimskite vojnici, koi od jug, od Peloponez, napaggale prema sever. Znachi deka glavnata preselba e nastanata pod prinuda na rimskite vojnici. Sepak, nitu edno iseluvanje ne mozhe potpolno da ja ischisti teritorijata. Begale tie koi imale zoshto da begat. No, selanite, shirokite narodni masi vo golem broj, mozhebi i povekke od 50 otsto ostanale vo Makedonija.
Zatoa nikako ne mozhe da se prifati tezata deka so Makedonsko-rimskite vojni Balkanot bil etnichki ischisten od makedonskoto naselenie.
Ima dokazi deka podocna onie koi se iselile na sever, pochnale da se vrakkaat na Balkanot, vo starata postojbina.
Profesore Boshevski, neodamna, zaedno so vashiot kolega profesor Aristotel Tentov napravivte edno senzacionalno otkritie od ogromno znachenje za makedonskata, pa i svetskata istorija. Vie uspeavte da go deshifrirate sredniot, centralniot tekst na Kamenot od Rozeta, koj povekke od dvestotini godini nikoj ne uspeal da go deshifrira. Iako po profesija vie ne ste jazichar, ochigledno e deka podolgo vreme ve interesira ovaa tema. SHto ve natera da zapochnete so istrazhuvanje na centralnoto pismo i jazikot na Kamenot od Rozeta?
- Ne mozhe da se kazhe deka ne beshe deshifriran, imashe golem broj na obidi da se deshifrira, no nie ne bevme zadovolni od rezultatite na tie analizi i deshifriranja. Jas chetirieset godini rabotev vo oblasta na nuklearnata energetika i normalno e deka ne mi se strani site onie metodi na nauchno istrazhuvachka rabota, koi nie reshivme da gi primenime i za reshavanje na eden vakov problem. Problemot i pristapot na deshifriranjeto, odnosno na chitanjeto na sredniot tekst na Kamenot od Rozeta, koj povekke od 200 godini ja interesira svetskata nauchna javnost, ne mozhea da gi zadovolat nashite kriteriumi.
Najvazhno beshe toa shto ne mozhevme nikako da se slozhime so stavovite na svetskata nauka deka antichkite Makedonci ne pishuvale na svojot jazik. Eden narod koj pred povekke od 2000 godini formiral imperija so site elementi na sovremenata civilizacija ne e logichno da bide nepismen. Narod koj ja formiral poznatata Aleksandriska biblioteka, isto taka ne mozhe da bide nepismen. Ne mozhe nepismen narod da gradi biblioteki i da gradi svetska civilizacija.
Ako neshto ne znaeme, ne znachi deka toa ne postoi. Dobra definicija e deka mnogu neshta od toj period, od razni prichini, ne se proucheni i ne se identifikuvani. Nam ni panda vo ochi sredniot tekst od Kamenot od Rozeta za kogo shto vo nauchnata javnost od samoto negovo otkrivanje, znachi povekke od 200 godini postojat dilemi meggu svetskite avtoriteti, deka e na poseben jazik, so posebno pismo, potoa deka e na egipetski jazik so nekoe demotsko pismo, koe ima veshtachko ime, narodno pismo. Del od naukata smetashe deka toa e sluzhbeno pismo vo togashen Egipet, a nash logichen zakluchok beshe deka ako toa e sluzhbeno pismo, togash toa e pismoto na vladetelite na Egipet vo toj period, a trista godini vo toj period so Egipet vladeeshe dinastijata Ptolomej. Vo naukata se znae deka toa e makedonska dinastija po poteklo od Balkanot, poprecizno od mestoto shto denes go nosi imeto Ptolemaida. Prezimeto na ovaa dinastija e opredelnica od mestoto na poteknuvanje na ovaa nejziniot osnovach, chuveniot general na Aleksandar Makedonski, Ptolomej Sotar.
Gradot Ptolemaida se naogga na samo 50-tina kilometri juzhno od Bitola, znachi normalno e jazikot na Ptolomeite da gi vleche svoite koreni od Pelagoniskata ramnica, od regionot na deneshnite gradovi Lerin, Voden i Bitola. Normalno e deka i deneshnite dijalekti vo ovoj region vo sebe treba da imaat sochuvano nekoi elementi i koreni na jazikot na narodot koj pred dve iljadi godini zhiveel na istata taa teritorija.
Znachi, jazikot na sredniot tekst na Kamenot od Rozeta treba da se bara na Balkanot, a ne vo Egipet, zashto toj jazik bil prevzemen od antichkite Makedonci od Balkanot, i vo Egipet bil sluzhben jazik povekke od trista godini kolku shto vladeela Ptolomeevata dinastija, pochnuvajkki od prviot Ptolomej Sotar do poslednata Kleopatra Sedma, chuvenata faraonka na Egipet.
Ova bea nashite prvi pretpostavki. Se razbira, kako i vo matematikata prvo se postavuva teorema, a posle se bara dokaz na taa teorema.
Nie ja postavivme teoremata na zdravi osnovi, shto e prviot uslov za uspeshno reshenie da pretpostavkata bide logichna i da ne ne zavede na kriv pat, kako shto mislime deka dosegashnata nauka odela po toj kriv pat.
Problemot e slozhen zatoa shto pokraj jazikot i azbukata, odnosno pismoto e nepoznato vo sovremenata nauka. No, od druga strana, sovremenata nauka ima soznanija za vakvi pisma na golema teritorija na Evropa. Skoro site stari evropski pisma, pochnuvajkki od balkanskite pisma na Pelazgite, na Etrurcite, na starite Danci i drugite stari severni narodi imaat slogovni pisma vo chij sostav vleguvaat znaci koi nie gi identifikuvavme na Kamenot od Rozeta. Nashite najnovi soznanija se deka kanadskite Eskimi imaat pismo koe vo golem procent po svojata logika na pishuvanje na znacite se slagaat so pismoto od Kamenot od Rozeta. Nie sme zaprepasteni od toa soznanie, no vo sekoja enciklopediska dokumentacija za pismata na kanadskite Eskimi, na nekoi indijanski pleminja vo Amerika, na starite evropski narodi mozhat da se najdat i pisma koi se prikazhani vo zvanichnata nauchna literatura.
Znachi, pismoto ne treba da se osporuva deka e slogovo, deka bilo vo javna upotreba mnogu golem period pred rimskiot period, pred pojavata na latinicata na evropskiot kontinent.
Inaku, Kamenot od Rozata e pronajden od Francuzite za vreme na napadot na Napoleon na Egipet, vo borba so Anglichanite. Sega se naogga vo Nacionalniot muzej vo London, no kopii od kamenot ima vo mnogu muzei vo svetot.
Kamen od Rozeta ima ogromni dimenzii, tezhok e okolu 750 kilogrami, pa onie koi imale zadacha da go unishtat, ne uspeale vo toa.
Zaradi konstatacijata deka pismoto e slogovo, koe e najpogodnoto ime so koe bi trebalo da se narekuva?
- Nie pismoto go narekovme prema negoviot karakter- slogovo pismo ili pismo na sredniot tekst od Kamenot od Rozeta.
Se raboti za civilizacisko pismo na ogromna teritorija na deneshna Evropa i Mala Azija, a podocna bilo preneseno i na Severno amerikanskiot kontinent i bilo koristeno od mnogu narodi.
Ptolomeite napravile edna sovrshena verzija na toa pismo vo fantastichni razmeri, toa bilo edno sofisticirano pismo, go reducirale brojot na znacite so koi trebalo eden korisnik da gi pamti za da mozhe da se sluzhi so nego i vovele odredeni pravila na pishuvanje koi nie isto taka uspeavme da gi otkrieme, a toa e pishuvanjeto na legaturi. Toa znachi pishuvanje na znacite eden do drug, pishuvanje na znacite i eden vrz drug, da se izrazi onaa chesta upotreba vo makedonskiot jazik i den denes, na zborcheto ÒnaÓ. Vo samiot naziv na rezimeto za nashiot trud, ÒPo tragite na pismoto i na jazikot na antichkite MakedonciÓ, tri pati e upotrebeno zborcheto ÒnaÓ. Taa karakteristika ja osoznale i onie nauchnici koi ja formirale pismenosta na antichkite Makedonci i na nekoj nachin ovaa osobenost ja inkorporirale vo nachinot na pishuvanje. Zatoa nie velime deka ova slogovo pismo na Kamenot od Rozeta e prilagodeno na jazikot na antichkite Makedonci, chii koreni gi locirame na Balkanskiot poluostrov, vo reonot na pelagoniskata ramnica.
Poprecizno kazhano, ova e pismo na Evroaziskiot kontinent, na pred rimskata civilizacija, a od aspekt na pishanosta na ovie teritorii, ova e pismo pred glagolicata i kirilicata na Svetite brakka Kiril i Metodi.
Imame izjava na eden od nashite najpoznati kulturni dejci, CHernorizec Hrabar koja ni beshe eden od povodite za nashata ideja kade shto toj veli deka narodot na Balkanot, pred svetite brakka da im dadat pismenost pishuvale i gatale si Òcherti i reckiÓ. Istiot termin go srekkavame i vo naredbata na faraonot da se napishe ovoj tekst, kade shto se terminot za pismo e ÒnareiciÓ, a ochigledno e deka meggu ÒnareiciÓ i ÒnaresciÓ i ÒchertiÓ i ÒreckiÓ e golema slichnost.
Vo ruskata literatura poimot ÒchertiÓ i ÒreckiÓ e isto taka prifaten kako poim za nekoe praslavjansko pismo, koe tie ne go lociraat niti prostorno, niti vremenski.
Nie go lociravme pismoto najprecizno, bidejkki se znae tochno godinata koga ovoj tekst e napishan na Kamenot od Rozeta, toa e 196 godina p.n.e.
Profesore Boshevski, vie Rimskata civilizacija ja imenuvavte precizno, dodeka periodot pred Rim go narekovte Òpredrimska civilizacijaÓ. Pred Rim postoeshe Makedonija, kako drzhava so site civilizaciski komponenti koi se sozdavale vo podolg vremenski period. Zoshto nikoj ne go upotrebuva terminot ÒMakedonska civilizacijaÓ?
- Ova e edno prashanje na koe shto nema logichki odgovor. Vo toj period na predrimski civilizacii vo sovremenata nauka gi imame verificirani civilizaciite na Egipet i na Persija. Makedonskata imperija ja zameni Persiskata imperija, kako shto Rimskata imperija ja zameni Makedonskata imperija. Persiskata imperija vo golem del od svoeto egzistiranje vladeshe so Egipetskata civilizacija. Znachi, mozheme da gi poredime edna po druga: Egipetskata, Persiskata, Makedonskata i Rimskata imperija, koi na Evroaziskiot kontinent vladeeja dolgo period od istoriskoto vreme.
Za zhal, vo sovremenata nauka postoi nekakov neprijaten i negatorski odnos prema Makedonskata civilizacija. Toa beshe i nashiot poriv da zapochneme so nashite istrazhuvanja.

Site dosegashni imperii go nosat etnichko ime na narodot shto gi stvoril, a samo Makedonskata imperija se narekuva ÒImperija na Aleksandar VelikiÓ. Ova ukazhuva na negiranje na etnichkiot identitet na Makedoncite...

- Jas ne bi se slozhil so ova. Imeto na antichkite Makedonci ne mozhe nikoj da go ospori, kako shto im se osporuva nivnoto etnichko poteklo, no samoto ime ÒAntichki MakedonciÓ nikoj ne se osmeluva da go ospori.
Koga nie se zafativme so reshavanje na ovoj problem, mislevme deka kke dademe golem doprinos ako sozdademe eden sistem na znaenje da mozheme da prochitame tekstovi koi samite Makedonci gi napishale, a so toa kke dojdeme do soznanie koi bile tie, kako zboruvale, i normalno na osnova na toa kke mozhe mnogu poverodostojno da se pishuva istorijata. Prema toa, nashata prva cel beshe da go identifikuvame pismoto so koe e napishan ovoj tekst, da gi ozvuchime znacite i na toj nachin da sozdademe edna metodologija za chitanje i pishuvanje so ova pismo i na jazikot na antichkite Makedonci.
Na Kamenot od Rozeta ima tri pisma, najgornoto e so egipetski hieroglifi, vo najdolnoto e upotrebena azbuka koja e slichna so deneshnata grchka azbuka, na jazikot na togashnite Danajci. Taka Makedoncite go narekuvale narodot koj go razbiral toa pismo. Tretoto pismo naukata go narekuva ÒDemotskoÓ, shto znachi Ònarodno pismoÓ. No, nie znaeme deka vo sushtina toa e slogovo pismo, a vo nekoi analizi ova pismo se narekuva Òpismo na koe se pishuvale zakoniteÓ, shto so deneshen termin toa bi bilo Òsluzhbeno pismoÓ. Nie se slagame deka toa bilo sluzhbeno pismo na vladetelite, a toa bile Ptolemeite, odnosno antichkite Makedonci.
Ovde nie se posluzhivme i so nashite soznanija od oblasta na nuklearnata fizika. Vo stroitelstvoto na materijata imame osnovni elementi, protoni i neutroni. Protonite se nositeli na osobinite na site hemiski elementi, a neutronite sluzhat kako vrzovno tkivo. Edna ogromna slichnost postoi i vo jazikot kade shto mame soglaski i samoglaski. Soglaskite se nositeli na sodrzhinata na zborovite, a samoglaskite sluzhat kako vrzovno tkivo da go napravat jazikot techen za izgovor. Vo nekoi obidi za deshifriranje na odredeni pisma praktichno se deshifriraat samo soglaskite, se definiraat nivnite znaci i nivnata zvuchnost, dodeka samoglaskite se pretpostavuvaat.
Nie uspeavme da identifikuvame 26 razlichni znaci za zapishuvanje na soglaski i odredeno pravilo za formiranje na slogovi meggu tie soglaski i samoglaskite koi, vo ovoj sluchaj, gi ima osum. Znachi nie definiravme princip na rotacija na pishuvanje na znacite za soglaski i od polozhbata na tie znaci se kombinira slogot, odnosno vrskata meggu soglaskata i samoglaskata. Mislam deka ova e nashe krucijalno postignuvanje za da ja poednostavime procedurata na chitanje na zapishanoto.
Od ovie 26 znaci za soglaski, 13 se takanarecheni Òasimetrichki znaciÓ, kade shto dominantna e vertikalnata crta, a za definiranje na poedini soglaski se koristat dodavki na vertikalnata crta, vo razni pravci vo odnos na osnovnata vertikalna crta.
So identifikacijata na ovie 26 razlichni znaci i praviloto na rotacijata za formiranje na slogovi pomeggu soglaskite i samoglaskite nie bevme vo sostojba da se nafatime za nivno ozvuchuvanje, odnosno pridruzhuvanje na zvuk kon odredeni znaci.
Uspeavme da gi definirame skoro site soglaski od kirilichnata azbuka, koja do den denes e vo upotreba na Balkanot i poshiroko. Gi definiravme najkarekteristichnite soglaski za makedonskiot jazik, kako shto se ÒgÓ, ÒjÓ, ÒkkÓ i drugi znaci, osven ÒnjÓ. Identifikuvani se site znaci od deneshnata kirilica koja ja koristi makedonskiot jazik, kako i znakot ÒshtÓ, koj go ima vo dijalektite na makedonskiot jazik, posebno vo ohridskiot region, a go ima i vo drugite slavjanski jazik, vo slovenechkiot jazik, vo bugarskiot i vo nekoi drugi. Vo deneshniot literaturen slovenechki jazik ima osum soglaski od koi pet se aktivni i vo nashiot literaturen jazik, a drugite tri se prisutni vo znachajna mera vo dijalektite na makedonskiot jazik, kako shto se mijachkiot, rechanskiot i nekoi drugi.
Znachi, nie formiravme edna slogova azbuka od 26 soglaski i 8 samoglaski i odredeni pravila na pishuvanje za da mozheme da se svrtime kon chitanje na delovi od ovoj tekst.
Karakteristika na ovoj tekst e shto e napishan bez rastojanie pomeggu zborovite, bez golema bukva, bez pochetok i zavrshetok na rechenicite. Za da identifikuvame zborovi nie moravme da identifikuvame grupi na znaci koi na povekke mesta se pojavuvaat koegzistentno i na toj nachin da bideme sigurni deka se raboti za edna stabilna celina koja, normalno, znachi zbor. Uspeavme da pronajdeme okolu 200 zborovi koi vo potpolnost go izrazuvaat znachenjeto na neshtata kako i den-denes i koi se razbirlivi od deneshniot makedonski jazik.
Tie 200 zborovi ni potvrdija deka nashata rabota ima dobra osnova, deka ne trebashe nishto da korigirame vo nashite rezultati. Sepak smetame deka nemame dovolno zborovi za da go rekonstruirame jazikot na antichkite Makedonci.

Dali uspeavte da go otkriete znachenjeto na ovoj tekst?

- Okvirnata sodrzhina na ovoj tekst e poznata od poodamna na osnova na deshifriranje na drugite tekstovi, no nie i postavuvame zamerka na naukata e deka tekstovite ne se identichni. Tie zboruvaat za isto sobitie, zboruvaat za naredba na faraonot. No, faraonot ne mozhe da izdade ista naredba na vladeachkiot makedonski narod i na porobeniot egipetski narod. Vo toj poroben egipetski narod eden del bile egipetskite Danajci koi go koristele pismoto koe nie denes go narekuvame Ògrchko pismoÓ. Znachi, na eden nachin faraonot se obrakka kon svoite sonarodnici, antichkite Makedonci, a na drug nachin se obrakka prema narodot so koj vladeal, a toa bile Eggipjanite.
Zatoa ovie dva teksta ne se identichni. Nie najdovme mnogu elementi vo koi izednachuvanjeto na dvata teksta doveduva do golemi greshki vo tolkuvanjeto. Mnogu e biten i karakterot na dvata jazika. Redot na rechenicite, kako i redot na zborovite vo rechenicata ne e ist. Redot na obrakkanjeto prema carot isto taka ne e ist. Na primer, posle oznakata za faraonot, vo danajskiot tekst stoi prezimeto, dodeka vo makedonskiot tekst stoi ushte eden epitet i potoa imeto, a dinastijata ili prezimeto e na krajot. Zatoa, izednachuvanjeto na zborovite vo trite pisma e opasno i pridonesuva kon pravenje na fundamentalni greshki i gubenje na mozhnosta da se dojde do pravoto znachenje na tekstot.
Nie dojdovme i do mnogu interesni soznanija za nekoi zborovi koi do den-denes se koristat. Na primer, koga carot nareduva na koi pisma da se napishe ovoj tekst, toj za poimot pishuvanje koristi izraz na kamen Òda se navezeÓ, shto i den-denes vo makedonskiot jazik za onoj koj ubavo pishuva se veli kako da ÒvezeÓ.

Mozhete li da navedete barem nekoi od zborovite koi se skoro identichni so deneshniot makedonski jazik?

- Karakteristichni se trite vertikalni crti koi go oznachuvaat poimot ÒBogaÓ. Istata oznaka nie ja najduvame vo monografijata ÒSlavjanska pismenostÓ izdadena vo Rusija od ruskiot nauchnik Grinevich kade shto zboruva za pishuvanite fakti od regionot na Moskva, na cela Rusija, Ukraina i Polska i tamu gi identifikuva trite vertikalni crti za poimot ÒBogaÓ, a nie vo ovoj tekst najdovme deka istite tri vertikali se upotrebeni okolu sto pati tamu kade shto prema nasheto ubeduvanje treba da stoi zborot ÒBogaÓ.
Eve ushte edna sporedba. Vo zapisi od Vincha na keramichki artefakti najdeni se zapisi od sedum iljadi godini p.n.e., so tri vertikalni crti so istoto znachenje ÒBogaÓ.
Znachi, imame tri artefakti: od Egipet, od Balkanot, od Vincha i od Rusija, kade shto vo site tri sluchai trite vertikalni crti go imaat istoto znachenje ÒBogaÓ. Vo ruskata monografija i vo zapisite od Vincha zvuchnosta ÓBogaÓ ne e dokazhana, no nie probame da ja dokazheme vo tekstot od Egipet ja najdovme pridavkata zapishana so znacite koi gi identifikuvavme so znachenje ÒBozhenÓ . Isto taka pochetokot na imeto za Aleksandar Veliki e ÒBozhenstveniotÓ.
Opshto kazhano, ova pismo koe postoi mnogu dolg vremenski period poteknuva od Balkanot i vo konkretniov sluchaj Makedoncite go donele vo Egipet i najverojatno toa traelo se do Kiril i Metodi, odnosno do zborovite na CHernorizec Hrabar deka ÒSlavjanite pishuvale i gatale so cherti i reckiÓ. Posle ovoj period ova pismo pochnuvalo da vleguva vo zaborav. Verovatno Rimskata imperija i katolichkata crkva go zabranile ova pismo, plashejkki se od rekonstrukcija na makedonskata drzhava tie na sekoj nachin se obiduvale da ne dozvolat nitu spomnuvanje na prethodnata imperija. Zatoa Makedonija e podelena na chetiri dela, zatoa zabranile komunikacija pomeggu tie delovi, duri zabranile i mazhenje i zhenenje meggu ovie chetiri dela na podelena Makedonija. Verovatno go zabranile i ova pismo, a pogolem del od zapishanite artefakti bile unishteni.

Bidejkki vo ovoj tekst ima mnogu zborovi koi se i den-denes vo upotreba vo Makedonija ili imaat koreni vo odredeni makedonski zborovi, mozheme li da recheme deka se raboti za ist jazik?

- Se raboti za jazik prethodnik na balkanskite jazici, pa i poshiroko na deneshnite slavjanski jazici. Site ovie jazici svoeto poteklo go imaat vo jazik na antichkite Makedonci. Mozheme da go narecheme i praslavjanski jazik.

Do sega se ucheshe i veruvashe deka deka vo sedmi vek doshle nekakvi slovenski plaminja na Balkanot, pa i jazikot im go narekuvame ÒslovenskiÓ, a sega preku vasheto otkritie konstatirame deka osnovata na tie takanarecheni slovenski jazici korenot go imaat vo antichkiot makedonski jazik. Se soochuvame so golema kontradikcija...
- Vie sega navlegovte vo posledicite na nasheto otkritie. Na pochetokot na razgovorot rekov deka nie sakavme da go identifikuvame pismoto i po mozhnost da go rekonstruirame jazikot na antichkite Makedonci, a so toa samite Makedonci, preku svoite zapisi, da ni kazhat, ne od drugi izvori, koi bile, kako zboruvale, koj im bil jazikot. Na taa osnova, ako toa posle go stavime vo osnovata na sovremenata nauka vo istorijata na jazikot, treba da se izvrshi prilagoduvanje na faktite.
Nie ne sakame vo ovoj moment da zboruvame za posledicite koi kke nastanat zaradi otstranuvanje na zabludite vo istorijata, vo preselbite na narodite, vo potekloto na narodite i vo potekloto na jazicite.
Pred nas e eden tekst koj e dovolno golem i dovolno bogat da mozhe da se rekonstruira rekonstruira i osoznae azbukata, da se osoznaat pravilata na chitanje i pishuvanje so taa azbuka. Znachi tekstot e dovolno golem da se izvrshi rekonstrukcija na jazikot.
Site dosegashni soznanija ni kazhuvaat deka ova e tekst na Ptolomeite koi vladeele okolu 300 godini so Egipet, deka dinastijata na Ptolomeite e makedonska dinastija, deka potekloto go vodi od Balkanot, potochno, od Pelagoniskata ramnica,
Sledniot chekor e vosoznanijata na naukata da navlezat ovie fakti, da se verificira ova shto nie go kazhuvame, a posle toa da se premine na revizija na soznanijata koi se nadgraduvaat na toa.
Ima zabeleshki deka e neprifatlivo posle povekke od dve iljadi godini se zadrzhale vo deneshniot makedonski jazik, od antichkiot makedonski jazik. Jas postavuvam kontra prashanje: kako nekoi zborovi od tretoto pismo na Kamenot od Rozeta, od Demotskoto pismo, ostanale celi dve iljadi godini i se ushte gi ima vo deneshniot grchki jazik i toa nikoj ne go osporuva, a im prechi shto vo deneshniot makedonski jazik ostanale koreni, zborovi od antichkiot makedonski jazik.
Zapisot na Kamenot od Rozeta ne mozhe nikoj da go unishti . Ako se konstatira deka nashata metodologija e logichna i ispravna, togash ne mozhe da se osporuva primenata na taa metodologija.

Kakvi se reakciite na vasheto otkritie od strana na makedonskite institucii i soodvetnite instituti vo drugi zemji vo svetot?

- Za sega nema nekoi znachajni reakcii. Knigata shto ja shtampavme e vekke razgrabena, no pochnuva da se pojavuva mnogu golem interes na lokalno nivo i poshiroko od mnogu drugi evropski centri. Zvanichnata lektronska verzija ja isprativme vo povekke svetski centri, meggu koi i vo Institutot za istochni jazici vo CHikago, vo Oksford, vo London, vo Germanija. Ne mozhe naskoro da se ochekuva nekoe zvanichno razbiranje, bidejkki nasheto otkritie gi rastresuva temelite na sovremenata nauka vo ovaa oblast. Seto ona shto dosega go napishale za antichkite Makedonci, ne mozhat lesno da go smenat. Potrosheni se golemi sredstva za fundiranje na aktuelnite soznanija vo naukata vo ovaa oblast. I sega se javuvame nie i matichnost na centralnoto pismo na Kamenot na Rozeta mu davame od Balkanot. Treba da pomine izvesno vreme za da se pojavat prvite reakcii. Nie im stoime na raspolaganje za vodenje dijalog so najgolemite svetski eksperti za ovaa problematika.

Liljana Ristova
Makedonski Vesti, Toronto

Sliki:
1. Prof. d-r Tome Boshevski vo negoviot kabinet vo MANU
2. Pismoto na Kamenot od Rozeta
3. Prof. Boshevski so urednikot na Makedonski Vesti