PTICHJI GRIP
160 iljadi domashni ptici kke bidat ubieni vo Britanija,
novo ognishte vo Japonija
Ognishte na ptichji grip e potvrdeno na zhivinarska farma
vo istochna Anglija, soopshti britanskoto Ministerstvo za
zhivotna sredina, prehrana i selski prashanja. Britanskite
mediumi javuvaat za okolu 1.000 uginati shatki na
zhivinarskata farma, koja se naogga do Loustroft, oblasta
Sjafolk. Na farmata od chetvrtokot se naoggaat
eksperti-veterinari, a prvichnite napraveni testovi na
primeroci od uginatite ptici pokazhuvaat prisustvo na
virusot H5 na ptichji grip. Se izvrshuvaat i dopolnitelni
istrazhuvanja zad a se utvrdi dali se raboti za
smrtonosniot po chovekot vid na virusot H5N1. Div lebed,
koj beshe pronajden uginat vo SHkotska vo mart 2006 godina,
beshe nositel na opasniot virus H5N1. Ekspertite smetaa
deka pticata bila zarazena na drugo mesto, uginala vo
moreto, a bila isfrlena na bregot na SHkotska
Japonskite vlasti potvrdija postoenje na chetvrto ognishte
na virusot H5N1 na ptichjiot grip na farma za ptici vo
juzhniot del na Japonija. Na farma vo SHintomi pronajdeni
se okolu dvesetina pcovisani pilinja za koi e utvrdeno
deka bile zarazeni so H5N1, koj e smrtonosen za luggeto,
soopshti japonskoto Ministerstvo za zemjodelstvo, shumi i
ribolov. Ova e tret sluchaj na ptichji grip vo Mijazaki,
koja e japonska provincija so najgolemo proizvodstvo na
pileshko meso. Vlastite usmrtija iljadnici ptici vo obid
da se zapre shirenjeto na bolesta. Vo SHintomi vekke
pochnalo ubivanje na okolu 93.000 ptici i dezinfekcija na
reonot.
GLOBALNO ZATOPLUVANJE
ON saka iten samit za klimata
Agencijata za zhivotna sredina na Obedinetite nacii
izvrshi pritisok vrz generalniot sekretar Ban Ki-mun da
svika iten samit na koj kke se razgovara za klimata dodeka
pristignuvaat voznemiruvachki izveshtai za rizicite od
globalnoto zatopluvanje. Samitot, shto privremeno se
planira za septemvri, kke se fokusira na izgotvuvanje
dogovor shto kke go zameni Protokolot od Kjoto za
namaluvanje na gasovite shto go predizvikuvaat efektot na
staklena gradina koj e prichina za pojava na toplotni
brnovi, poplavi, sushi i krevanje na nivoto na morinjata.
Ekoloshkite agencii na ON lobiraat Ki-mun da igra vodechka
uloga vo toa da im se pomogne na vladite da se borat
protiv promenata na klimata, otkako kke isteche dogovorot
od Kjoto vo 2012 godina. Toj treba da go odobri predlogot
na svoite oficijalni pretstavnici za odrzhuvanjeto na
samit na 20-tina vodechki svetski lideri.
Vo novata najopshirna nauchna studija za chovechkoto
vlijanie vrz klimata vo koja kke se zakluchi deka postojat
najmalku 90 otsto shansi chovechkite aktivnosti, glavno
gorenjeto na fosilni goriva, da se vinovni za najgolem del
od globalnoto zatopluvanje vo poslednite 50 godini. Vo
prethodniot izveshtaj vo 2001 godina, Megguvladiniot panel
za klimatski promeni (IPCC) veli deka povrzanosta e so
sigurnost od najmalku 66 procenti. Struchnjaci na IPCC se
sostanaa vo Pariz za da diskutiraat i da go odobrat nacrt
izveshtajot. Izveshtajot shto kke bide objaven vo april
predupreduva deka od 1,1 do 3,2 milijarda lugge kke imaat
nedostatok na voda do krajot na vekot, a stotici milioni
kke gladuvaat. Krajbrezhnite poplavi kke pogodat sedum
milioni domakkinstva.
Nauchnicite predupredija i deka planinskite glecheri se
topat tripati pobrzo otkolku vo 1980-tite godini. Od site
geografski osobenosti na Zemjata, glecherite se
najverojatno tie shto pokazhuvaat najochigledni znaci od
porastot na temperaturite.
GAZA
Komandant na Hamas zastrelan na prviot den primirje so
Fatah
Vooruzheni napaggachi zastrelaa eden komandant na Hamas vo
Pojasot Gaza a islamistichkata grupa za ova vednash ja
obvini bezbednosnata sluzhba shto e pod kontrola na Fatah.
Ova beshe prvo ubistvo po potpshanoto primirje.
Bolnichki izvori vo juzhniot grad Kan Junis velat deka
Husein SHabasi bil zastrelan vo glavata. Portparol na
vooruzhenoto krilo na Hamas izjavi deka toj bil ubien od
Bezbednosnite sluzhbi za prevencija, kade najgolem broj od
chlenovite se od frakcijata na Fatah shto ja vodi
pretsedatelot Mahmud Abas. Bezbednosnata sluzhba otfrli
sekakva povrzanost so smrtta.
Primirjeto stapi na sila so sostanokot na premierot Ismail
Hanija - chlen na Hamas, so eden od sorabotnicite na Abas,
vo obid da se zapre razgoruvanjeto na borbite vo koi
zaginaa najmalku 30 Palestinci. Vnatreshnoto nasilstvo
shto pochna minatiot chetvrtok beshe najzhestoko otkako
islamistichkiot Hamas, koj gi otfrluva mirovnite pregovori
so Izrael, go pobedi poumereniot Fatah na minatogodishnite
izbori, shto dovede do embargo za pomoshta od Zapad. Na
baranje na saudiskiot kral Abdula, Abas od Fatah i liderot
na Hamas Kaled Meshal se dogovorija da odrzhat sredba vo
svetiot muslimanski grad Meka, najverojatno vo vtornik. "Gi
povikuvam site, bez ogled na nivnata pripadnost da e
prekine ova krvoprolevanje", reche Abas vo Ramalah na
Zapadniot Breg.
RUSIJA
Putin: Litvenko ne znaeshe nikakvi tajni
Ruskiot pretsedatel Vladimir Putin, za kogo nekogashniot
ruski shpion Aleksandar Litvinenko reche deka go narachal
negovoto ubistvo, izjavi deka bivshiot agent ne znael
nikakvi drzhavni tajni i nemal prichina da bega od Rusija.
Litvinenko, koj go kritikuvashe Kremlj dodeka zhiveeshe vo
London, pochina od radioaktivno truenje vo bolnica
minatata godina. Kremlj go otfrli negovoto obvinenie kako
besmisleno. Nedelava Putin reche deka Litvinenko bil
otpushten od bezbednosnite sluzhbi vo Rusija i bil
krivichno gonet zashto ja zloupotrebil svojata pozicija i
kradel eksplozivi.
"No, nemashe potreba da bega. Ne znaeshe nikakvi tajni",
izjavi Putin.
"Site negativni kometari shto gi imashe za svojata stara
rabota, gi imashe vekke kazhano. Ne mozheshe da kazhe
nishto novo. Samo istragata mozhe da utvrdi shto se
sluchilo".
IRAK
Bombashi ubija 40 vernici na festivalot Ashura
Bombashi ubija 40 lugge vo napad vrz shiitski vernici koi
ja odbelezhuvaa kulminacijata na verskiot festival Ashura
vo blizina na Bagdad.
Napadite na posledniot den od ednonedelniot ritual na
oplakuvanje Ashura, koj e najvazhniot den vo verskiot
kalendar na shiitite, se sluchija srede zgolemenite tenzii
meggu mnozinstvoto shiiti vo drzhavata i nekogash
politichki dominantnite suniti. Vo strav od mozhni napadi
od buntovnicite, irachkite vlasti rasporedija 11.000
policajci i vojnici vo shiitskiot svet grad Kerbala, kade
shto e sredishteto na komemoracijata shto ja odbelezhuva
smrtta na vnukot na prorokot Muhamed pred 1.300 godini.
Samoubistvenite bombashki i drugi napadi vrz vernicite vo
Kerbala i Bagdad ubija 171 lugge vo mart 2004 godina.
GERMANIJA
Izdaden nalog za apsenje 13 lica za Sluchajot ÓEl-MasriÓ
Germanskoto obvinitelstvo izdalo nalozi za apsenje 13 lica
koi sorabotuvale so CIA, a vo vrska so navodnoto
kidnapiranje na Germanecot od libansko poteklo Kaled el-Masri.
Vlastite vo Minhen gi istrazhuvaat tvrdenjata na El-Masri
deka bil kidnapiran od amerikanski agenti vo Skopje vo
2003 godina i odveden vo zatvor na soslushuvanje, po shto
po pet meseci bil pushten na sloboda vo Albanija.
Obvinitelstvoto soopshti deka vo dekemvri 2005 od
advokatot na Masri dobile lista na iminja na lica koi bile
vo avionot so koj toj bil prefrlen vo Avganistan. Najgolem
del od licata od spisokot zhiveele vo Severna Karolina vo
SAD. Nalozite za apsenje ne se validni vo SAD,
amerikanskite vlasti odbile da sorabotuvaat so istragata,
no ako osomnichenite vlezat vo EU - kke bidat uapseni.
KUBA
Kastro prikazhan na kubanskata televizija
Kubanskata televizija gi prikazha svoite prvi fotografii
na bolniot lider Fidel Kastro po tri meseci. Kastro (80) e
prikazhan kako stoi za vreme na sostanokot so
venecuelskiot pretsedatel Hugo CHavez, za koj se tvrdi
deka se odrzhal vo ponedelnikot. Toj izgledashe slab, no
posilen vo odnos od pred tri meseci. Kastro ne beshe viden
vo javnost otkako beshe podlozhen na operacija na stomakot
vo juli, predizvikuvajkki shpekulacii deka toj ima rak.
Fotografiite go prikazhuvaat Kastro kako pie sok i se
sheguva so CHavez. "Kako shto vekke kazhav, ova e daleku
od izgubena bitka", mu veli toj na CHavez, chija poseta ne
beshe najavena. CHavez, koj vazhi za neoficijalen
portparol za zdravstvenata sostojba na Kastro, mu
odgovoril deka ova e bitka vo koja kke pobedat. Dvajcata
go zaokruzhija sostanokot so zborovite: "KKe triumfirame.
Tatkovina, socijalizam ili smrt".
Foto: kastro
SAD
Svetlechka reklama napravi haos vo Boston
Policijata vo amerikanskiot grad Boston vodi istraga
protiv televizijata Tarner koja postavila elektronski
uredi so trepkachki svetla niz gradot kako del od
reklamnata kampanja za crtan film shto trebal da se
emituva vo nokken termin. No, voznemireni shoferi,
povikale policija da gi proveri somnitelnite uredi i
akcijata go poprechila patnichkiot i zheleznichkiot
soobrakkaj. Pokrenata e prijava protiv dvajca mazhi koi gi
postavile uredite. Piter Berdovski (27) i SHon Stivens
(28) se obvineti za postavuvanje na uredite i za
narushuvanje na mirot, soopshti generalniot obvinitel
Marta Koakli. Tarner se izvini za sluchajot. Malite
elektronski signali bile postaveni vo blizina na
patishtata i pod mostovite preku rekata CHarls shto gi
isplashilo uchesnicite vo soobrakkajot. Policijata go
unishtila prviot ured shto go nashla za da proveri dali
sodrzhi eksploziv. Zatvoreni bile delovi od metroto, edna
avtobuska stanica i golem avtopat dodeka policijata gi
proveruvala somnitelnite uredi.
Od Tarner rekle deka uredite bile bezopasni magnetski
svetla.
So niv sakale da go promoviraat crtaniot za vozrasni
Gladna tinejdzerska vodna edinica.
LIBERIJA
Prv zhenski kontingent mirovnichki na ON vo Liberija
Prviot miroven kontingent vo istorijata na Obedinetite
nacii sostaven celosno od zheni pristigna vo glavniot grad
na Liberija - Monrovija. Kontingentot go sochinuvaat sto
indijski policiski sluzhbenichki, koi kke bidat
rasporedeni kako zasiluvanje na "sinite shlemovi" vo
zemjata.
Za vreme na shestmesechniot mandat novata edinica kke im
pomaga na silite na svetskata organizacija, kako i na
liberijskata policija vo odrzhuvanjeto na redot i vo
borbata protiv kriminalot vo zemjata. Site pripadnichki vo
prviot celosno zhenski kontingent prethodno aktivno bile
angazhirani vo problematichnite regioni na Indija - protiv
islamistite vo drzhavata dzamu i Kashmir, protiv
separatistite vo Severoistochna Indija i maoistite vo
centralniot del na zemjata.
REZIL VO TURCIJA
SHefot na Svetskata banka so dupnati chorapi i dzebovi
Koga Volfovic gi soblekol chevlite za da vleze vo
Selimovata dzamija vo Edrene, fotografite gi ovekovechile
negovite skinati chorapi. ÒGazdata na najgolemata banka
ima dupki vo chorapiteÒ - sarkastichno komentira vesnikot
Huriet. No, tuka ne zavrshil sramot na Volfovic. Pri
shetanjeto niz privaten bazar vo Edrene mu se dopadnale
dve srebreni i relativno evtini brazletni. Arhitektot na
amerikanskata strategija za invazija vrz Irak brcnal vo
dzebovite, no nemal dovolno pari, pa pozajmil 150 evra od
telohranitelite za da ne si zamine so prazni race.
SAMIT NA AFRIKANSKA UNIJA
Gadafi so 2 kuferi zlato i 15 avtomobili
Pretsedatelot na Libijskata dzamahirija Moamer el Gadafi,
so dva kuferi polni so zlato pristignal vo Adis Abeba na
sredba na vrvot na zemjite-chlenki na Afrikanskata unija,
objavi italijanskiot vesnik Koriere dela sera. Vesnikot
komentira deka dodeka Afrika umira od glad, Gadafi
demonstrira egocentrizam pristignuvajkki vo Etiopija so 15
avtomobili, preneseni so transporten avion. Carinicite na
aerodromot vo Adis Abeba dozvolile vlez na vozilata na
Gadafi vo Etiopija, no go zabranile vnesuvanjeto na
zlatoto i pobarale od svoite pretpostaveni upatstva za "zlatnata
pratka". Libiski diplomati za libiskiot vesnik Kapital
pojasnile deka zlatoto se podaroci od Gadafi za
pretsedatelite drzhavite-chlenki na Afrikanskata unija.
Koriere dela sera ocenuva deka edna od prichinite za
takviot gest na Gadafi e zhelbata na libijskiot
pretsedatel da ja premesti centralata na Afrikanskata
unija od Adis Abeba vo Tripoli, posochuvajkki deka toa
prashanje ne e na dnevniot red na Samitot.
KUVAJT
SHeik donirashe 346 milioni amerikanski dolari!
Vlijatelen chlen na vladejachkoto kralsko semejstvo vo
Kuvajt soopshti deka podaruva sto milioni dinari (346
milioni dolari) za bednite i za semejstvata na zaginatite
braniteli na zemjata. SHeikot Salem al Ali, nachalnikot na
Nacionalnata garda i najvozrasniot chlen na kralskoto
semejstvo As Sabah, vo soopshtenieto objaveno od strana na
nacionalnata agencija KUNA naveduva deka 277 milioni
dolari kke bidat dodeleni na semejstva koi imaat potreba
od pomosh, dodeka 69 milioni dolari se nameneti za "machenicite
na Kuvajt".
MEKSIKO
Bebe - dzin
Bebeto Antonio koe go vikaat Super Tonio se rodi vo
bolnicata Hesus Kumate Rodrigez vo Kankun, Meksiko, so
tezhina od 6,6 kilogrami i dolzhina od 55 santimetri.
Doktorite velat bebeto pie 150 mililitri mleko na sekoi
tri chasa. Majkata Tereza Alehanda Kruz (33) i tatkoto
Luis Vaskonselos (38) velat deka se gordeat so svojot sin,
i napomenaa deka Tereza rodila zhensko bebe pred sedum
godini koe tezhelo 5,2 kilogrami. |