OBELODENET PLANOT NA AHTISARI
ZA KOSOVO
Albancite zadovolni, Srbite ogorcheni!
Meggunarodniot posrednik Marti Ahtisari oficijalno go
pretstavi vo Belgrad i vo Prishtina svojot plan za
idninata na Kosovo, koj praktichno e temel na nezavisnosta
na Kosovo, iako vo dokumentot go nema zborot ÒnezavisnostÒ.
Ahtisari istakna deka Belgrad i Prishtina imaat posledna
shansa samite da go dogovorat idniot status na Kosovo, oti,
vo sprotivno, konechnata odluka kke ja donese
meggunarodnata zaednica, so rezolucija vo Sovetot za
bezbednost na Obedinetite nacii. ÒSovetot za bezbednost
treba da odluchi za konechniot status. Ova e samo nacrt.
Odgovornost na politicharite e da gi zashtituvaat svoite
graggani. Ako tie ne go pravat toa, toa mora da go napravi
meggunarodnata zaednica. I toa e eden od principite, a ne
samo Ôpochituvanje na suverenitetot na drzhaviteÕÒ -
izjavi Ahtisari po sredbata vo Belgrad so srpskiot
pretsedatel Boris Tadikk.
Premierot Voislav Koshtunica go obvini Ahtisari deka im e
naklonet na Albancite i odbi da se sretne so posrednikot.
Ahtisari vlegol vo kabinetot na pretsedatelot od
sporedniot vlez, zatoa shto pred glavniot mirno
demonstrirale chlenovi na Zdruzhenieto na ischeznati lica
na Kosovo. Primajkki go dokumentot, Tadikk izrazil
nezadovolstvo od sodrzhinata na predlozite. Tadikk istakna
deka statusot na Kosovo e prioritet za Srbija. ÒVo interes
na nashite graggani e na ova prashanje da mu se pristapi
so serioznosta shto ja zasluzhuvaÓ - izjavi Tadikk,
indirektno kritikuvajkki go Koshtunica. Tadikk ne
komentiral nishto na sredbata so Ahtisari.
Finskiot diplomat istakna deka ochekuva konstruktivni
zabeleshki i predlozi i oti go predvidel fevruari kako
period za konsultacii. ÒOva e kompromisen predlog za
reshenieto. Vo narednite nedeli gi povikuvame na
ponatamoshni konsultacii i podgotven sum da gi prifatam
site konstruktivni predlozi. Konsultaciite se vazhni, gi
povikuvam dvete strani da gi iznesat svoite stavovi, po
shto kke go dorabotam predlogot, koj kke bide pretstaven
pred Sovetot za bezbednost na ONÓ - istakna posrednikot.
Toj reche deka planot e rezultat na ednogodishnite
intenzivni pregovori, vkluchuvajkki gi i 15-te rundi
direktni pregovori vo Viena meggu delegaciite na Belgrad i
na Prishtina. Ahtisari ne sakashe da prognozira dali
Rusija, kako shto e vekke najaveno, kke se obide so veto
vo Sovetot za bezbednost na ON da go blokira sekoe
reshenie shto ne bi mu odgovaralo na Belgrad. Toj reche
deka ne dobil vpechatok deka nekoja od chlenkite na
Kontakt-grupata bila nezadovolna od planot.
Ahtisari dodade deka stabilnosta i ekonomskiot razvoj i na
Kosovo i na celiot region se povazhni od granicite. ÒBev
meggu luggeto shto se zalagaat celiot balkanski region da
vleze vo EU. Lichno pominav niz toj proces vo Finska vo
1975 godina, koga se zalagav mojata zemja da vleze vo EU.
Znam kolku e teshko da se patuva i da se preminuvaat
granici, a denes se dvizham niz Skandinavija bez dokumenti.
Granicite se pomalku vazhno prashanje, celiot Balkan, i
Srbija i Kosovo, mora pobrzo ekonomski da se razvivaat.
Procesot na proshiruvanjeto na EU ima vitalna vrednost.
Jasno e deka mora da postojat dobrososedski odnosiÓ -
izjavi Ahtisari po sredbata so Tadikk vo Belgrad.
Amerikanci pishuvaat za
podelba
Otkako stana jasno deka Rusija navistina misli da upotrebi
veto za da sprechi rezolucija shto ne mu odgovara na
Belgrad, od vlijatelni krugovi vo Vashington stignaa
signali deka SAD se podgotveni da prifatat i podelba na
Kosovo, samo za da dobijat soglasnost od Belgrad i da
sprechat odolzhuvanje na procesot - pishuva belgradskiot
vesnik Politika. Spored toj plan, na Srbija bi i pripadnal
samo severniot del na Kosovo, okolu Mitrovica, a drugite
stotina iljadi Srbi od juzhnite enklavi, verojatno, kke
bidat prinudeni na egzodus i rechisi site srpski
kulturno-istoriski spomenici kke im bidat prepushteni na
Albancite.
Za podelba na Kosovo se zalaga i profesorot po pravo
Timoti Vilijam Voters. Vo komentar za vlijatelniot vesnik
njujork tajms, profesorot Voters ocenuva deka Ahtisari na
Albancite im ponudil premalku, a na Srbite im odzel
premnogu. ÒNo, postoi alternativa, koja bi bila interesna
za razgleduvanje vo meggunarodnata zaednica, a toa e
podelbata. Popustlivosta na principot za nepromenlivost na
granicite mozhe da go olesni vladeenjeto vo celosno
nezavisno Kosovo, da obezbedi podobra zashtita na
malcinstvata i da pridonese za polesno prifakkanje na
spogodbata. Podelbata e mozhna i toa e verojatno
edinstvenata pravilna rabota. Povekketo Srbi na Kosovo
zhiveat vo maliot pojas na severot. Po podelbata, tie kke
prodolzhat da zhiveat vo Srbija. Drugite dzebovi kke bidat
pomala zakana za Albancite. Tie kke mozhat polesno da go
upravuvaat Kosovo, a preostanatoto srpsko naselenie kke
bide pobezbednoÓ - tvrdi Voters.
SPC: Meggunarodnata
zaednica da go sprechi pravnoto nasilstvo nad Srbija
Svetiot arhierejski sinod na Srpskata pravoslavna crkva
apelirashe do meggunarodnata zaednica da go sprechi Marti
Ahtisari vo negovata namera da izvrshi pravno nasilstvo
nad Srbija i prisilno da i go odzeme najdragoceniot del od
nejzinata teritorija - Kosovo. ÒSPC nema nishto protiv toa
Ahtisari, na kogo shto saka da mu go podari ona shto e
negovo. No, nikoj ne go ovlastil, nitu mozhe da go ovlasti,
na koj bilo da go podari KosovoÒ, se naglasuva vo
soopshtenieto na SPC. ÒStatusot na Kosovo mozhe da se
promeni samo vo soglasnost na Srbija i dokolku se izmeni
nejziniot ustaven poredok. Ahtisari, sosema sigurno, ne e
nadlezhen, nitu zadolzhen za takva ulogaÒ, predupreduva
Sinodot na SPC
EU: Mladikk vekke ne e
uslov za pregovori so Srbija
Evropskata unija nema da bara izrachuvanje na Ratko
Mladikk kako uslov za prodolzhuvanje na pregovorite so
Srbija za zakluchuvanje na spogodbata za stabilizacija i
pridruzhuvanje, izjavi za magazinot Juropien vojs
slovenechkiot minister za nadvoreshni raboti, Dimitrij
Rupel. Toj reche deka postavuvanje nekakvi teshki uslovi
za Srbija bi trebale da se prefrlat za zavrshnata faza od
pregovorite, no ne sega koga tie se na pochetok. Pa zatoa,
za sorabotkata na Belgrad so Hashkiot tribunal povekke ne
e nuzhno fakkanje i izrachuvanje na Mladikk vo Hag.
Diplomatskite izvori od Brisel velat deka site chlenki ne
bile za vakva "konstruktiva sorabotka" so Srbija, no na
toa insistirale Slovenija, Grcija, Italija i nekoi drugi
zemji.
Karadzikk se krie vo
Rusija!?
Radovan Karadzikk, liderot na bosanskite Srbi, obvinet za
voeni zlostorstva se krie vo Rusija, objavi saraevsko
Osloboggenje. Vesnikot se povikal na dosega nepoznata
razuznavachka agencija GROZD, zad koja navodno stoel
visokiot pretstavnik na meggunarodnata zaednica vo BiH. "Informacijata
deka Karadzikk se krie vo Rusija ja dobivme so
prislushuvanje na telefonski razgovor od stranstvo",
izjavil za vesnikot neimenuvan izvor od GROZD. Ruskata
ambasada vo Bosna i Hercegovina vednash ja demantirashe
objavenata informacija za Karadzikk.
Ramka posebna -mozhe negativ
Uapsen shef na germanskoto biro za stranci za primanje
mito od kosovski Albanci
Mihael Arent (41), shef na drzhavnoto Biro za stranci vo
mestoto Lojtkirh, vo germanskata pokrainata Baden -
Virtemberg, e uapsen pod somnenie deka primal mito od
kosovski Albanci, na koi im obezbeduval nelegalen vlez vo
zemjata i dozvoli za prestoj. Spored germanskite mediumi,
na Arent kosovskite Albanci mu plakkale i po 20.000 evra
za usluga, a na toj nachin vo zemjata vlegle najmalku 20
lica. Najverojatno osomnicheniot ne deluval sam, tuku
negov sorabotnik, navodno, bil laborant, koj od Kosovo vo
toa mesto pristignal vo 1988 godina i protiv kogo isto
taka e izdaden nalog za apsenje. ÒKolku pari ova ,duo,
vkupno ima prisvoeno, Drzhavnoto obvinitelstvo vo
Ravenzburg go ostavi kako otvoreno prashanje. Sepak, se
raboti za prilichno golema sumaÒ, izjavi portparolot na
Obvinitelstvoto.
EVROPSKATA KOMISIJA
KATEGORICHNA
Nema reaktiviranje na ÓKozlodujÓ
Evrokomesarot za energetika Andris Piebalgs ja iskluchi
mozhnosta za povtorno aktiviranje na dvata zatvoreni
reaktori na bugarskata nuklearka Kozloduj i istakna deka
Brisel e podgotven da gi razgleda mozhnite problemi so
strujata shto bi gi imale balkanskite zemji. "Ima zakonska
merka tie reaktori da bidat zatvoreni od bezbednosni
prichini. Povtornoto otvoranje na toa dosie, bi bilo isto
kako da se trgne vo ednonasochna ulica, vo zabranet
pravecÓ, reche evrokomesarot. Po vlezot vo Evropskata
unija na 1 januari godinava, Bugarija saka povtorno da gi
otvori dvata isklucheni reaktori na nejzinata edinstvena
atomska elektrocentrala vo Kozloduj, so obrazlozhenie deka
na Balkanot mu nedostasuva vazhen energetski izvor.
Problemite, predizvikani od zatvoranjeto na blokovite 3 i
4 na AEC Kozloduj kke bidat razgledani na sredba na
ministrite za energetika na EU shto kke se odrzhi na 15 i
16 fevruari vo Brisel.
GRCIJA - ALBANIJA
Papuljas bara Berisha da gi pochituva pravata na grchkoto
malcinstvo
Grchkiot pretsedatel Karolos Papuljas vo presret na
lokalnite izbori vo Albanija upati poraka do Tirana za
pochituvanje na pravata na grchkoto malcinstvo vo zemjata.
Albanskite mediumi ja prenesoa porakata na Papuljas shto
ja upatil od verska ceremonija vo Grcija. Toj prv pat go
upotrebil terminot ãGrcite od AlbanijaÒ. Spored istite
izvori, Papuljas od grchkoto malcinstvo pobaral da bide
obedineto, so cel da se sprotivstavi na predizvicite na
vremeto. Toj dodal deka albanskiot premier Sali Berisha
treba da gi pochituva pravata na malcinstvata vo svojata
zemja. Papuljas naglasil deka Atina kke prodolzhi da ja
poddrzhuva Albanija za nejzina integracija vo
evroatlantskite strukturi.
Spored albanskite mediumi, porakata na Papuljas doagga
kako reakcija na incidentot shto se sluchi vo juzhniot
albanski grad Himara. Otvoranjeto na kampanjata na
Partijata za chovekovi prava, koja ja sochinuvaat
pripadnicite na grchkoto malcinstvo, zapochnala so
intoniranje na grchkata himna, se veelo grchko zname, a po
otvoranjeto na kampanjata na grchki jazik doshlo i do
incident pri shto imalo i povredeni lica.
REPUBLIKA SRPSKA
Otkriena najgolema pechatnica za falsifikuvani evra
Vo blizina na Banja Luka e otkriena ilegalna pechatnica na
evra za koja se smeta, spored zaplenetite pari, deka e
najgolema otkako evroto e vo optek! Policijata zaplenila
okolu 200.000 falsifikuvani evra, no se smeta deka od ovaa
pechatnica se izlezeni nad 500.000 lazhni banknoti.
Upaseni se devet lica osomnicheni za organiziran kriminal,
proizvodstvo i distribucija na lazhni pari. Od devette
uapseni lica, sedummina se Boshnjaci, a dvajca Srbi koi se
uapseni pri policiskata operacija sprovedena vo pochetokot
na nedelava, soopshti bosanskoto obvinitelstvo. Istragata
shto se vodela povekke od edna godina od strana na
bosanskata, hrvatskata i srpskata policija i ovozmozhila
na policijata vo Banja Luka da otkrie nezakonska
pechatnica, vo koja dve godini kontinuirano se pechatele
falsifikuvani banknoti so mnogu visok kvalitet, se
pojasnuva vo soopshtenieto. Bosanskiot javen obvinitel
Marinko Jurchevikk pojasni deka za vreme na istragata bilo
utvrdeno oti se raboti za meggunarodna mrezha za
falsifikvuanje banknoti, koja dejstvuvala vo nekolku zemji,
meggu koi i chlenki na EU.
GRCIJA
Monahinji-biznismenki izbegale poradi dolg od 600.000 evra
Grupa grchki monahinji go napushtile svojot manastir i
zaminale vo ilegala otkako natrupale dolgovi od preku
600,000 evra zatoa shto im propadnal biznisot so pletenje.
55 sestri od manastirot Svetite Kirikos i Julitis vo
gradot Sidirokastro, blizu do granicata so Bugarija, pred
nekolku godini kupile mashini vo vrednost od 250.000 evra
so bankarski zaemi, soopshti policijata. No, i pokraj toa
shto gi davale proizvodite vo nekolku prodavnici, se
povekke i povekke zapaggale vo dolgovi i bile pred bankrot.
"Ushte ne sme povikani da intervenirame, no go sledime
sluchajot", velat od policijata. Se pretpostavuva deka
kaluggerkite se zasolnile vo drug manastir vo centralna
Grcija, a grchkite mediumi javija deka Crkvata na Grcija
ponudila da im pomogne da gi isplatat svoite dolgovi i da
izlezat od skrivalishteto.
SLOVENIJA
Ne odete na hrvatsko more!
Potpretsedatelot na slovenechkiot parlament Marko Pavliha,
koj vo hrvatskata javnost stana poznat po izjavata deka
hrvatskiot premier Ivo Sanader e kako slon vo staklarnica,
vo javnosta isfrli nov ÒbiserÓ. Na domashnata Vlada i
predlozhi da go povleche ambasadorot od Zagreb, a
gragganite na Slovenija gi povika da go bojkotiraat
hrvatskoto primorje i na letuvanje da odat na drugi mesta.
"Hrvatskata politika od den vo den e se poarogantna" -
veli Pavliha i dodava deka vekke nema nikakva volja za
postignuvanje dogovor. Hrvatskata javnost se zgrozi od
ovie izjavi, osobeno od reakcijata na ministerot Dimitrij
Rupel, koj predlogot za bojkotiranje na hrvatskoto
primorje go prokomentira kako "moshne interesen". A deka
odnosite ne odat na dobro, oficijalen Zagreb go potkrepi i
so sluchajot so krshenje na vratata od avtomobilot na
hrvatskata ambasada vo ljubljana.
PRVA ANTIEVROPSKA
POLITICHKA ORGANIZACIJA
Samo Hrvatska Ð ne EU!
Nad desetina hrvatski partii se obedinija vo prvata
antievropska politichka organizacija koja simbolichno se
nareche - Samo Hrvatska. Toa e antievropskata politichka
organizacija koja obedinuva 14 mali formacii, koi se
protiv stremezhite na Hrvatska da stane chlenka na EU. "Ne
sakame Evropa da ni kazhuva kolku maslinki i loza mozheme
da zasadime. Ne sakame stranski komandiri na NATO da
komanduvaat so nashata armija", izjavi na sobranieto,
pretsedatelot na Samo Hrvatska, Milovan SHibl. ÒSakame da
go zachuvame suverenitetot na Hrvatska", naglasi liderot
na krajnodesniot "Blok za Hrvatska", ZHeljko Glasnovikk za
kogo "varvarite se pred vratite na Hrvatska".
IRAK
Amerikancite uapsile dvajca Romanci za shpioniranje
Voenite sili vo Irak predvodeni od SAD uapsija dvajca
romanski rabotnici, vrz osnova na somnevanje deka ilegalno
snimale voeni objekti, soopshti Ministerstvoto za
nadvoreshni raboti na Romanija. ÒVoenata policija gi uapsi
na 31 oktomvri 2006 godina. Tie se pod jurisdikcija na
SAD. Sega se soochuvaat so istragaÒ, izjavi portparolot na
Ministerstvoto za nadvoreshni raboti, Korina Vintan. Nelu
Ilie, 40-godishen elektrichar, i Adrijan Gancheanu,
39-godishen stolar, rabotele za kompanija za polnenje voda
vo shishinja vo edna voena baza vo Irak od maj 2006 godina
ÒSPASETE GI DECATAÓ
SHest otsto od shvercuvanite deca vo Evropa se od Albanija!
Sekoja shesnaesetta zhrtva na nedozvolena trgovija so deca
vo Evropa e od Albanija, pokazhuva studija na svetskata
organizacija za zashtita na decata Sejv d children.
SHvercuvanite albanski deca se najmnogubrojni vo Grcija
(32 otsto) i vo Italija (16 otsto). Ushte povekke
zagrizhuva faktot shto sudbinata na povekketo deca ne e
poznata. Golem broj od niv se koristat za teshka rabota i
za seksualno zloupotrebuvanje, no i kako ãizvorÒ za
prodazhba na organi. Organizacijata Sejv d children
ukazhuva i deka vo Albanija se ushte nema ãdovolen brojÒ
osudeni za ovie krivichni dela i apelira do vlastite vo
Tirana poseriozno da se zanimavaat so ovoj problem, pred
se' da vovedat postrogi kazni za kriminalcite.
BOSNA I HERCEGOVINA
Seks skandal vo bolnica vo Saraevo
Vo saraevskata bolnica Koshevo se sluchi seks skandal
otkako medicinska sestra na direktorot mu predala spisok
so iminja na 20 doktori meggu koi se naogga tatkoto na
nejzinoto novorodenche, pishuva spisanieto Slobodna Bosna.
Medicinskata sestra Merima F. koja rodila mashko dete
minatiot mesec pobara od Upravata na bolnicata da go
razgleda sluchajot i da utvrdi koj e tatko na nejzinoto
dete, naveduva spisanieto. Spisanieto ja citira Merima,
spored koja, golemiot spisok potencijalni tatkovci se
dolzhi na faktot deka "site tie i vetile deka kke go
reshat nejziniot socijalen status". |