New Page 1

AMW Archive   

 
New Page 2

Edition No

Edition No. 957
6 February 2007

Balkan   

Svet   

Sport   

English   

Zaednica   

Istorija   

Crna Hronika   

Zabava   

 
Receive our News Feeds What is RSS
 

 

 

 

 

 

 

 

 


BALKAN
OBELODENET PLANOT NA AHTISARI ZA KOSOVO
Albancite zadovolni, Srbite ogorcheni!
Meggunarodniot posrednik Marti Ahtisari oficijalno go pretstavi vo Belgrad i vo Prishtina svojot plan za idninata na Kosovo, koj praktichno e temel na nezavisnosta na Kosovo, iako vo dokumentot go nema zborot ÒnezavisnostÒ. Ahtisari istakna deka Belgrad i Prishtina imaat posledna shansa samite da go dogovorat idniot status na Kosovo, oti, vo sprotivno, konechnata odluka kke ja donese meggunarodnata zaednica, so rezolucija vo Sovetot za bezbednost na Obedinetite nacii. ÒSovetot za bezbednost treba da odluchi za konechniot status. Ova e samo nacrt. Odgovornost na politicharite e da gi zashtituvaat svoite graggani. Ako tie ne go pravat toa, toa mora da go napravi meggunarodnata zaednica. I toa e eden od principite, a ne samo Ôpochituvanje na suverenitetot na drzhaviteÕÒ - izjavi Ahtisari po sredbata vo Belgrad so srpskiot pretsedatel Boris Tadikk.
Premierot Voislav Koshtunica go obvini Ahtisari deka im e naklonet na Albancite i odbi da se sretne so posrednikot. Ahtisari vlegol vo kabinetot na pretsedatelot od sporedniot vlez, zatoa shto pred glavniot mirno demonstrirale chlenovi na Zdruzhenieto na ischeznati lica na Kosovo. Primajkki go dokumentot, Tadikk izrazil nezadovolstvo od sodrzhinata na predlozite. Tadikk istakna deka statusot na Kosovo e prioritet za Srbija. ÒVo interes na nashite graggani e na ova prashanje da mu se pristapi so serioznosta shto ja zasluzhuvaÓ - izjavi Tadikk, indirektno kritikuvajkki go Koshtunica. Tadikk ne komentiral nishto na sredbata so Ahtisari.
Finskiot diplomat istakna deka ochekuva konstruktivni zabeleshki i predlozi i oti go predvidel fevruari kako period za konsultacii. ÒOva e kompromisen predlog za reshenieto. Vo narednite nedeli gi povikuvame na ponatamoshni konsultacii i podgotven sum da gi prifatam site konstruktivni predlozi. Konsultaciite se vazhni, gi povikuvam dvete strani da gi iznesat svoite stavovi, po shto kke go dorabotam predlogot, koj kke bide pretstaven pred Sovetot za bezbednost na ONÓ - istakna posrednikot. Toj reche deka planot e rezultat na ednogodishnite intenzivni pregovori, vkluchuvajkki gi i 15-te rundi direktni pregovori vo Viena meggu delegaciite na Belgrad i na Prishtina. Ahtisari ne sakashe da prognozira dali Rusija, kako shto e vekke najaveno, kke se obide so veto vo Sovetot za bezbednost na ON da go blokira sekoe reshenie shto ne bi mu odgovaralo na Belgrad. Toj reche deka ne dobil vpechatok deka nekoja od chlenkite na Kontakt-grupata bila nezadovolna od planot.
Ahtisari dodade deka stabilnosta i ekonomskiot razvoj i na Kosovo i na celiot region se povazhni od granicite. ÒBev meggu luggeto shto se zalagaat celiot balkanski region da vleze vo EU. Lichno pominav niz toj proces vo Finska vo 1975 godina, koga se zalagav mojata zemja da vleze vo EU. Znam kolku e teshko da se patuva i da se preminuvaat granici, a denes se dvizham niz Skandinavija bez dokumenti. Granicite se pomalku vazhno prashanje, celiot Balkan, i Srbija i Kosovo, mora pobrzo ekonomski da se razvivaat. Procesot na proshiruvanjeto na EU ima vitalna vrednost. Jasno e deka mora da postojat dobrososedski odnosiÓ - izjavi Ahtisari po sredbata so Tadikk vo Belgrad.

Amerikanci pishuvaat za podelba
Otkako stana jasno deka Rusija navistina misli da upotrebi veto za da sprechi rezolucija shto ne mu odgovara na Belgrad, od vlijatelni krugovi vo Vashington stignaa signali deka SAD se podgotveni da prifatat i podelba na Kosovo, samo za da dobijat soglasnost od Belgrad i da sprechat odolzhuvanje na procesot - pishuva belgradskiot vesnik Politika. Spored toj plan, na Srbija bi i pripadnal samo severniot del na Kosovo, okolu Mitrovica, a drugite stotina iljadi Srbi od juzhnite enklavi, verojatno, kke bidat prinudeni na egzodus i rechisi site srpski kulturno-istoriski spomenici kke im bidat prepushteni na Albancite.
Za podelba na Kosovo se zalaga i profesorot po pravo Timoti Vilijam Voters. Vo komentar za vlijatelniot vesnik njujork tajms, profesorot Voters ocenuva deka Ahtisari na Albancite im ponudil premalku, a na Srbite im odzel premnogu. ÒNo, postoi alternativa, koja bi bila interesna za razgleduvanje vo meggunarodnata zaednica, a toa e podelbata. Popustlivosta na principot za nepromenlivost na granicite mozhe da go olesni vladeenjeto vo celosno nezavisno Kosovo, da obezbedi podobra zashtita na malcinstvata i da pridonese za polesno prifakkanje na spogodbata. Podelbata e mozhna i toa e verojatno edinstvenata pravilna rabota. Povekketo Srbi na Kosovo zhiveat vo maliot pojas na severot. Po podelbata, tie kke prodolzhat da zhiveat vo Srbija. Drugite dzebovi kke bidat pomala zakana za Albancite. Tie kke mozhat polesno da go upravuvaat Kosovo, a preostanatoto srpsko naselenie kke bide pobezbednoÓ - tvrdi Voters.


SPC: Meggunarodnata zaednica da go sprechi pravnoto nasilstvo nad Srbija
Svetiot arhierejski sinod na Srpskata pravoslavna crkva apelirashe do meggunarodnata zaednica da go sprechi Marti Ahtisari vo negovata namera da izvrshi pravno nasilstvo nad Srbija i prisilno da i go odzeme najdragoceniot del od nejzinata teritorija - Kosovo. ÒSPC nema nishto protiv toa Ahtisari, na kogo shto saka da mu go podari ona shto e negovo. No, nikoj ne go ovlastil, nitu mozhe da go ovlasti, na koj bilo da go podari KosovoÒ, se naglasuva vo soopshtenieto na SPC. ÒStatusot na Kosovo mozhe da se promeni samo vo soglasnost na Srbija i dokolku se izmeni nejziniot ustaven poredok. Ahtisari, sosema sigurno, ne e nadlezhen, nitu zadolzhen za takva ulogaÒ, predupreduva Sinodot na SPC


EU: Mladikk vekke ne e uslov za pregovori so Srbija
Evropskata unija nema da bara izrachuvanje na Ratko Mladikk kako uslov za prodolzhuvanje na pregovorite so Srbija za zakluchuvanje na spogodbata za stabilizacija i pridruzhuvanje, izjavi za magazinot Juropien vojs slovenechkiot minister za nadvoreshni raboti, Dimitrij Rupel. Toj reche deka postavuvanje nekakvi teshki uslovi za Srbija bi trebale da se prefrlat za zavrshnata faza od pregovorite, no ne sega koga tie se na pochetok. Pa zatoa, za sorabotkata na Belgrad so Hashkiot tribunal povekke ne e nuzhno fakkanje i izrachuvanje na Mladikk vo Hag. Diplomatskite izvori od Brisel velat deka site chlenki ne bile za vakva "konstruktiva sorabotka" so Srbija, no na toa insistirale Slovenija, Grcija, Italija i nekoi drugi zemji.


Karadzikk se krie vo Rusija!?
Radovan Karadzikk, liderot na bosanskite Srbi, obvinet za voeni zlostorstva se krie vo Rusija, objavi saraevsko Osloboggenje. Vesnikot se povikal na dosega nepoznata razuznavachka agencija GROZD, zad koja navodno stoel visokiot pretstavnik na meggunarodnata zaednica vo BiH. "Informacijata deka Karadzikk se krie vo Rusija ja dobivme so prislushuvanje na telefonski razgovor od stranstvo", izjavil za vesnikot neimenuvan izvor od GROZD. Ruskata ambasada vo Bosna i Hercegovina vednash ja demantirashe objavenata informacija za Karadzikk.
Ramka posebna -mozhe negativ
Uapsen shef na germanskoto biro za stranci za primanje mito od kosovski Albanci
Mihael Arent (41), shef na drzhavnoto Biro za stranci vo mestoto Lojtkirh, vo germanskata pokrainata Baden - Virtemberg, e uapsen pod somnenie deka primal mito od kosovski Albanci, na koi im obezbeduval nelegalen vlez vo zemjata i dozvoli za prestoj. Spored germanskite mediumi, na Arent kosovskite Albanci mu plakkale i po 20.000 evra za usluga, a na toj nachin vo zemjata vlegle najmalku 20 lica. Najverojatno osomnicheniot ne deluval sam, tuku negov sorabotnik, navodno, bil laborant, koj od Kosovo vo toa mesto pristignal vo 1988 godina i protiv kogo isto taka e izdaden nalog za apsenje. ÒKolku pari ova ,duo, vkupno ima prisvoeno, Drzhavnoto obvinitelstvo vo Ravenzburg go ostavi kako otvoreno prashanje. Sepak, se raboti za prilichno golema sumaÒ, izjavi portparolot na Obvinitelstvoto.


EVROPSKATA KOMISIJA KATEGORICHNA
Nema reaktiviranje na ÓKozlodujÓ
Evrokomesarot za energetika Andris Piebalgs ja iskluchi mozhnosta za povtorno aktiviranje na dvata zatvoreni reaktori na bugarskata nuklearka Kozloduj i istakna deka Brisel e podgotven da gi razgleda mozhnite problemi so strujata shto bi gi imale balkanskite zemji. "Ima zakonska merka tie reaktori da bidat zatvoreni od bezbednosni prichini. Povtornoto otvoranje na toa dosie, bi bilo isto kako da se trgne vo ednonasochna ulica, vo zabranet pravecÓ, reche evrokomesarot. Po vlezot vo Evropskata unija na 1 januari godinava, Bugarija saka povtorno da gi otvori dvata isklucheni reaktori na nejzinata edinstvena atomska elektrocentrala vo Kozloduj, so obrazlozhenie deka na Balkanot mu nedostasuva vazhen energetski izvor. Problemite, predizvikani od zatvoranjeto na blokovite 3 i 4 na AEC Kozloduj kke bidat razgledani na sredba na ministrite za energetika na EU shto kke se odrzhi na 15 i 16 fevruari vo Brisel.


GRCIJA - ALBANIJA
Papuljas bara Berisha da gi pochituva pravata na grchkoto malcinstvo
Grchkiot pretsedatel Karolos Papuljas vo presret na lokalnite izbori vo Albanija upati poraka do Tirana za pochituvanje na pravata na grchkoto malcinstvo vo zemjata. Albanskite mediumi ja prenesoa porakata na Papuljas shto ja upatil od verska ceremonija vo Grcija. Toj prv pat go upotrebil terminot ãGrcite od AlbanijaÒ. Spored istite izvori, Papuljas od grchkoto malcinstvo pobaral da bide obedineto, so cel da se sprotivstavi na predizvicite na vremeto. Toj dodal deka albanskiot premier Sali Berisha treba da gi pochituva pravata na malcinstvata vo svojata zemja. Papuljas naglasil deka Atina kke prodolzhi da ja poddrzhuva Albanija za nejzina integracija vo evroatlantskite strukturi.
Spored albanskite mediumi, porakata na Papuljas doagga kako reakcija na incidentot shto se sluchi vo juzhniot albanski grad Himara. Otvoranjeto na kampanjata na Partijata za chovekovi prava, koja ja sochinuvaat pripadnicite na grchkoto malcinstvo, zapochnala so intoniranje na grchkata himna, se veelo grchko zname, a po otvoranjeto na kampanjata na grchki jazik doshlo i do incident pri shto imalo i povredeni lica.


REPUBLIKA SRPSKA
Otkriena najgolema pechatnica za falsifikuvani evra
Vo blizina na Banja Luka e otkriena ilegalna pechatnica na evra za koja se smeta, spored zaplenetite pari, deka e najgolema otkako evroto e vo optek! Policijata zaplenila okolu 200.000 falsifikuvani evra, no se smeta deka od ovaa pechatnica se izlezeni nad 500.000 lazhni banknoti. Upaseni se devet lica osomnicheni za organiziran kriminal, proizvodstvo i distribucija na lazhni pari. Od devette uapseni lica, sedummina se Boshnjaci, a dvajca Srbi koi se uapseni pri policiskata operacija sprovedena vo pochetokot na nedelava, soopshti bosanskoto obvinitelstvo. Istragata shto se vodela povekke od edna godina od strana na bosanskata, hrvatskata i srpskata policija i ovozmozhila na policijata vo Banja Luka da otkrie nezakonska pechatnica, vo koja dve godini kontinuirano se pechatele falsifikuvani banknoti so mnogu visok kvalitet, se pojasnuva vo soopshtenieto. Bosanskiot javen obvinitel Marinko Jurchevikk pojasni deka za vreme na istragata bilo utvrdeno oti se raboti za meggunarodna mrezha za falsifikvuanje banknoti, koja dejstvuvala vo nekolku zemji, meggu koi i chlenki na EU.


GRCIJA
Monahinji-biznismenki izbegale poradi dolg od 600.000 evra
Grupa grchki monahinji go napushtile svojot manastir i zaminale vo ilegala otkako natrupale dolgovi od preku 600,000 evra zatoa shto im propadnal biznisot so pletenje. 55 sestri od manastirot Svetite Kirikos i Julitis vo gradot Sidirokastro, blizu do granicata so Bugarija, pred nekolku godini kupile mashini vo vrednost od 250.000 evra so bankarski zaemi, soopshti policijata. No, i pokraj toa shto gi davale proizvodite vo nekolku prodavnici, se povekke i povekke zapaggale vo dolgovi i bile pred bankrot.
"Ushte ne sme povikani da intervenirame, no go sledime sluchajot", velat od policijata. Se pretpostavuva deka kaluggerkite se zasolnile vo drug manastir vo centralna Grcija, a grchkite mediumi javija deka Crkvata na Grcija ponudila da im pomogne da gi isplatat svoite dolgovi i da izlezat od skrivalishteto.


SLOVENIJA
Ne odete na hrvatsko more!
Potpretsedatelot na slovenechkiot parlament Marko Pavliha, koj vo hrvatskata javnost stana poznat po izjavata deka hrvatskiot premier Ivo Sanader e kako slon vo staklarnica, vo javnosta isfrli nov ÒbiserÓ. Na domashnata Vlada i predlozhi da go povleche ambasadorot od Zagreb, a gragganite na Slovenija gi povika da go bojkotiraat hrvatskoto primorje i na letuvanje da odat na drugi mesta. "Hrvatskata politika od den vo den e se poarogantna" - veli Pavliha i dodava deka vekke nema nikakva volja za postignuvanje dogovor. Hrvatskata javnost se zgrozi od ovie izjavi, osobeno od reakcijata na ministerot Dimitrij Rupel, koj predlogot za bojkotiranje na hrvatskoto primorje go prokomentira kako "moshne interesen". A deka odnosite ne odat na dobro, oficijalen Zagreb go potkrepi i so sluchajot so krshenje na vratata od avtomobilot na hrvatskata ambasada vo ljubljana.


PRVA ANTIEVROPSKA POLITICHKA ORGANIZACIJA
Samo Hrvatska Ð ne EU!
Nad desetina hrvatski partii se obedinija vo prvata antievropska politichka organizacija koja simbolichno se nareche - Samo Hrvatska. Toa e antievropskata politichka organizacija koja obedinuva 14 mali formacii, koi se protiv stremezhite na Hrvatska da stane chlenka na EU. "Ne sakame Evropa da ni kazhuva kolku maslinki i loza mozheme da zasadime. Ne sakame stranski komandiri na NATO da komanduvaat so nashata armija", izjavi na sobranieto, pretsedatelot na Samo Hrvatska, Milovan SHibl. ÒSakame da go zachuvame suverenitetot na Hrvatska", naglasi liderot na krajnodesniot "Blok za Hrvatska", ZHeljko Glasnovikk za kogo "varvarite se pred vratite na Hrvatska".


IRAK
Amerikancite uapsile dvajca Romanci za shpioniranje
Voenite sili vo Irak predvodeni od SAD uapsija dvajca romanski rabotnici, vrz osnova na somnevanje deka ilegalno snimale voeni objekti, soopshti Ministerstvoto za nadvoreshni raboti na Romanija. ÒVoenata policija gi uapsi na 31 oktomvri 2006 godina. Tie se pod jurisdikcija na SAD. Sega se soochuvaat so istragaÒ, izjavi portparolot na Ministerstvoto za nadvoreshni raboti, Korina Vintan. Nelu Ilie, 40-godishen elektrichar, i Adrijan Gancheanu, 39-godishen stolar, rabotele za kompanija za polnenje voda vo shishinja vo edna voena baza vo Irak od maj 2006 godina


ÒSPASETE GI DECATAÓ
SHest otsto od shvercuvanite deca vo Evropa se od Albanija!
Sekoja shesnaesetta zhrtva na nedozvolena trgovija so deca vo Evropa e od Albanija, pokazhuva studija na svetskata organizacija za zashtita na decata Sejv d children. SHvercuvanite albanski deca se najmnogubrojni vo Grcija (32 otsto) i vo Italija (16 otsto). Ushte povekke zagrizhuva faktot shto sudbinata na povekketo deca ne e poznata. Golem broj od niv se koristat za teshka rabota i za seksualno zloupotrebuvanje, no i kako ãizvorÒ za prodazhba na organi. Organizacijata Sejv d children ukazhuva i deka vo Albanija se ushte nema ãdovolen brojÒ osudeni za ovie krivichni dela i apelira do vlastite vo Tirana poseriozno da se zanimavaat so ovoj problem, pred se' da vovedat postrogi kazni za kriminalcite.


BOSNA I HERCEGOVINA
Seks skandal vo bolnica vo Saraevo
Vo saraevskata bolnica Koshevo se sluchi seks skandal otkako medicinska sestra na direktorot mu predala spisok so iminja na 20 doktori meggu koi se naogga tatkoto na nejzinoto novorodenche, pishuva spisanieto Slobodna Bosna. Medicinskata sestra Merima F. koja rodila mashko dete minatiot mesec pobara od Upravata na bolnicata da go razgleda sluchajot i da utvrdi koj e tatko na nejzinoto dete, naveduva spisanieto. Spisanieto ja citira Merima, spored koja, golemiot spisok potencijalni tatkovci se dolzhi na faktot deka "site tie i vetile deka kke go reshat nejziniot socijalen status".


 
 
 
 

 

New Page 3
THIS WEEKS EDITION


HAVE YOUR SAY!

Pisma do Urednikot

Letter to the Editor

 
 

 

 

 

 

 


Help

About Us | Contact Us | Get your Newspaper Delivered | Advertise with Us
Copyright ©2006-2007 Australian Macedonian Weekly. All Rights Reserved.