AVSTRALISKIOT
MULTIKULTURALIZAM TREBA DA BIDE PRIMER ZA GRCIJA, BUGARIJA
I ALBANIJA
 Pishuva
nashiot pochesen kolumnist Petar BRIN (Peter Breen),
pratenik vo gorniot dom (Legislative Council) na
Parlamentot na Nov Juzhen Vels, od Partijata za chovekovi
prava (Human Rights Partz)
Nekolku nepozhelni nastani vo poslednive godini
predizvikaa mnogumina da baraat Avstralija da ja preispita
svojata posvetenost na multikulturalizmot. Meggu takvite
nastani se predrasudnite i navredlivi izjavi na
ekstrimisti koi zboruvaat vo ime na Islamot ili na
Hristijanstvoto, obvinenijata deka odredeni Islamski
ekstrimisti vo Avstralija zagovarale da izvrshat
teroristichki napadi, vonrednoto mediumsko vnimanie kon
kriminalnite aktivnosti na mladinski bandi so libansko ili
drugo sredno-istochno poteklo, nemirite vo Kronala (na
slikata), pri koi edna golema tolpa na zabludeni
demonstranti napadna nevini Avstralijci so sredno-istochen
izgled, pa revanshistichkite napadi, pri koi bandi na
avstraliski mladinci od sredno-istochno poteklo napadnaa
nevini Avstralijci so anglo-keltski izgled.
Mnogumina komentatori gi iskoristija vakvite prechki i
predizvici za da baraat Avstralija da se otkazhe od
multikulturalizmot.
No, problemite koi gi zabelezhuvaat takvite kritichari ne
se sozdadeni od nashata posvetenost na multikulturalizmot.
Ushte od samiot pochetok na multikulturalizmot kako
oficijalna drzhavna politika, ekstremistite i rasistite
aktivno gi potkopuvaat temelite vrz koi multikulturalizmot
se gradi. A oportunistichkite politichari i drzhavni
sluzhbenici ja vloshuvaat bolkata so toa shto ne ja
primenuvaat multikulturnata politika dosledno i rigorozno.
Avstralija ne mozhe da gi nadmine ekstremizmot i verskata
i rasna netrpelivost so otkazhuvanje od multikulturalizmot,
tuku so podosledno primenuvanje na multikulturalizmot i so
negovo rigorozno prisposobuvanje za promenlivite
predizvici. Edna od postapkite koi shto treba da se
napravat vo toj pogled e federalniot parlament i site
drzhavni parlamenti da usvojat deklaracija na chovekovi
prava so koja bi se ozakonile osnovnite chovechki prava na
site graggani.
Avstralija treba na svetot da mu bide primer za
multikulturalizam i aktivno da ubeduva drugi zemji da gi
pochituvaat chovekovite prava vrz koi e zasnovan.
Toa podrazbira i vrshenje pritisok vrz Grcija, Bugarija i
Albanija na meggunarodno pole so cel da gi prinudi da gi
primenuvaat formalnite standardi za chovekovi prava na
Obedinetite nacii i na Evropskata unija, vkluchuvajkki go
pravoto na etnichkite malcinstva da go zachuvaat svojot
identitet i svojata kultura, bez da bidat predmet na
diskriminacija.
Neshto shto Avstralija sigurno ne treba da go pravi e da
pridonesuva kon zadushuvanjeto na makedonskiot etnichki
identitet, imenuvajkki ja Republika Makedonija kako
ŇBivsha jugoslovenska republika MakedonijaÓ.
Partijata za chovekovi prava, na chelo so mene (Petar Brin),
kke odrzhi otvoreni tribini za Makedonskata zaednica vo
sreda, 21 fevruari 2007, vo Makedonskiot kulturen centar
Ilinden, vo Rokdejl, i vo sabota, 24 fevruari, vo
Makedonskata sala do crkvata ŇSv. BogorodicaÓ vo njukasl.
“NUKLEARNA VOJNA” HAUARD-RAD!
Shefot na federalnata vlada Dzon HAUARD odnovo se zalozhi
za izgradba na nuklearni elektrocentrali vo Avstralija
kako dolgorochno reshenie za energetskite potrebi na
zemjata i za posledicite od globalnite klimatski promeni.
Liderot na federalnata opozicija Kevin RAD, megjutoa,
kategorichki se sprotistavi na taa opcija, insistirajki na
pogolemo koristenje na obnovlivi izvori na energija kako
shto se sonceto i veterot.
Hauard izjavi deka najnoviot izveshtaj na Obedinetite
Nacii za klimatskite promeni vo svetot e dopolnitelen
dokaz deka Avstralija treba da se preorientira na izgradba
na nuklearni elektrani.
Izveshtajot dava mrachna slika za globalnite posledici od
zatopluvanjeto na planetata i porastot na morskoto nivo
poradi zabrzanoto topenje na mrazot na polovite i
planinite.
Vo izveshtajot se povikuvaat vladite vo svetot da prezemat
itni merki za namaluvanje na isfrlanje na gasovi vo
atmosferata, prvenstveno preku gorenje jaglen i izduvni
gasovi od motorni vozila.
Najgolem del od strujata vo Avstralija se dobiva od
termo-centrali na jaglen.
Opozicijata bara od vladata da go potpishe „Kjoto
protokolot“, shto veke go potpishaa najgolemiot del zemji
(no ne i SAD), za ogranichuvanje na isfrlanjeto na „gasovi
na staklenata gradina“ vo atmosferata.
Hauard veli deka po objavuvanjeto na izveshtajot na ON,
Avstralija prezema soodvetni merki za namaluvanje na
zagaduvanjeto na atmosferata, no oti nema da ja potpishe
spogodbata od Kjoto.
Hauard najavi deka vo chetvrtok ke odrzhi samit so
premierot na drzhavite i teritoriite zaradi natamoshna
diskusija za negoviot plan za prezemanje na upravuvanjeto
so vodite od slivot na rekite Mari i Darling.
Istovremeno, federalnata opozicija najavi deka planira
nacionalen samit za klimatskite promeni vo mart ili april.
Nejziniot lider Kevin Rad izjavi deka samitot ke se odrzhi
so ili bez poddrshka na federalnata vlada.
Viktoriskata vlada najavi izgradba na nova elektrichna
centrala za da se zadovoli nagliot porast na
potroshuvachkata na struja vo drzhavata.
Vo tie ramki ministerot za energija Piter Bachelor
predupredi deka Viktorijcite treba da ochekuvaat strujata
da poskapi i gi povika na rabotnite mesta i vo domovite
pomalku da gi koristat erkondishnite.
Toj reche deka klima-uredite se skapi za korisnicite i
shtetni za prirodnata okolina.
Ministerot Bachelor najavi deka godinava eksperimentalno
vo viktoriskite domovi ke bidat instalirani 5.000 „umni“
strujomeri.
Tie na korisnicite ke im pokazhuvaat kolku struja vo
momentot troshat i kolku toa gi chini.
Se planira takvi strujomeri da bidat instalirani vo site
domovi vo Viktorija vo slednite pet godini.
SEVEROT POPLAVEN,
ZAPADOT GORI
Obilnite dozhdovi vo Severnata Teritorija i Kvinslend
predizvikaa poplavi koi prichinija znachitelna materijalna
shteta, no ne i chovechki zhrtvi.
No, vo pozharite shto zafatija poveke oblasti na Zapadna
Avstralija zagina edna mlada uchitelka i izgorea shest
kuki.
Ciklonot shto se dvizhi preku Zalivot Karpentarija vo
Kvinslend, nosi tropski dozhdovi koi dovedoa do izlevanje
na poveke reki.
Nekolku pomali mesta vo severen Kvinslend bea celosno
poplaveni i otsecheni od svetot.
Vlastite predupredija na opasnosta vo nadojdenite reki i
potoci koi gi poplavija ulicite i patishtata, da mozhe da
ima krokodili!
Vo tekot na vikendot pozharnikarite uspeaja da
lokaliziraat chetiri golemi shumski pozhari vo Zapadna
Avstralija.
Vo mestoto Tudzej, severoistochno od Pert, edna
26-godishna uchitelka zagina obiduvajki se da izbega od
ognenata stihija.
Begajki od pozharot niz gust chad, taa ja zagubila
kontrolata nad kolata i se prevrtela.
Vo mestoto Dvelingap, 100 kilometri juzhno od Pert, oganot
unishti shest kuki.
Policijata gi ispituva somnevanjata deka nekoi od
pozharite se namerno podmetnati.
“DZAMBO’ SLETAL SO
EKSPLODIRAN MOTOR
 Eden „Boing 747“ na „Kvantas“ se vrati i bezbedno sleta na
sidnejskiot aerodrom otkako mu eksplodiral eden od
chetirite motori.
Petnaesetina minuti po poletuvanjeto od Sidnej za Los
Andzeles so 274 patnici, doshlo do eksplozija na
kompresorot na desniot vnatreshen motor, po shto od nego
pochnale da izleguvaat dolgi plameni jazici.
Pilotot go iskluchil motorot i gi izvestil patnicite deka
„dzamboto“ mozhe normalno da leta i aterira so
preostanatite tri motori.
Potoa avionot izvesno vreme kruzhel nad moreto isfrluvajki
pogolem del od gorivoto, za na kraj bezbedno da se sleta
vo Sidnej.
ZA HAUARD
ZABRANET VLEZ VO FIDZI
Na premierite na Avstralija i Nov Zeland, Dzon HAUARD i
Helen KLARK im e zabranet vlez vo Fidzi.
Televizijata na Fidzi prikazha prilog vo koj se gleda deka
na kompjuterite na pogranichnite vlasti se pojavuva
natpisot „Da ne se dozvoli vlez“ koga ke se vnesat
iminjata na Hauard i Klark.
Po minatogodishniot puch, Avstralija i Nov Zeland vovedoa
zabrana na vleguvanje na oficeri, chlenovi na privremenata
vlada i visoki funkcioneri, kako i na nivnite semejstva.
Privremeniot premier i vodach na voeniot udar protiv
legalnata vlada, komodorot Frenk BAINIMARAMA se zakani so
protivmerki, no dosega tie ne se objaveni.
Pretstavnik na novozelandskata vlada soopshti deka g-gja
Klark ke go poseti Fidzi samo ako bide pokaneta.
Reakcija na avstraliskata vlada za sega nema.
MELBURN: USHTE
110 RABOTNICI NA ULICA
Fabrikata za kilimi „Felteks“ vo Melburn, vo koja rabotat
pogolem broj Makedonci, ke otpushti do 110 rabotnici.
Pogonite vo Totenham i Brajbruk ke bidat zatvoreni do
krajot na juni. „Felteks“ bankrotira minatiot noemvri, so
dolg od 120 milioni dolari.
Kompanijata ja prezede firmata „Godfri Herst“ koja
denovive soopshti oti vo „Felteks“ nasledila ochajna
finansiska sostojba, pa mora da se izvrshi temelna
rekonstrukcija, pri shto e neizbezhno zatvoranje na dvata
pogona i otpushtanje na vrabotenite vo niv.
HIKS OSTANUVA
ZAD RESHETKI
 Federalniot
premier Dzon HAUARD ja otfrli sugestijata Avstralija da
donese zakoni so retroaktivno dejstvo, za na Dejvid HIKS (na
slikata) da mu se sudi tuka namesto vo SAD.
Protiv nego minatata nedela se pokrenati novi obvinenija,
od koi ednoto e za delo koe SAD go ozakonija kako kaznivo
lani, chetiri godini otkako Hiks navodno go storil.
Hiks e vo amerikanskata voena baza-zatvor Gvantanamo vo
Kuba, otkako beshe zaroben vo Avganistan kako pripadnik na
talibanite ili „Al Kaida“. Iako poveke ovdeshni krugovi
baraat vladata na Hauard da izvrshi pritisok vrz SAD da go
izrachat Hiks na Avstralija, pravnicite ocenuvaat deka vo
toj sluchaj toj bi moral tuka vednash da bide pushten na
sloboda, bidejki vo vremeto koga bil pripadnik na
teroristichka organizacija vo stranstvo, toa ne bilo
kaznivo spored avstraliskite zakoni.
Edinstven nachin na Hiks da mu se sudi tuka e donesuvanje
zakoni so retroaktivno dejstvo, shto, pak, se kosi so
osnovnite avstraliski pravni normi.
PSIHIJATAR SO
PISHTOL VO SUD
Policijata uapsi eden psihijatar pri obid vo eden sud vo
Melburn da vnese napolnet pishtol.
Vo petokot 49-godishniot D-r Dzeri GELB bil izveden pred
istiot sud, pri shto izjavil deka pishtolot go nosel
zashto negovata bivsha zhena saka da go ubie nego i
negovata segashna sopruga i za taa cel najmila plateni
ubijci. Gelb isto taka rekol deka pishtolot go zaboravil
vo ranecot koga vleguval vo sudot za da pobara zabrana za
doblizhuvanje (intervention order) protiv bivshata zhena.
Vednash otkako rendgen-mashinata vo Magistrates Court go
otkrila pishtolot, Gelb bil uapsen i bil izvrshen pretres
vo negovata kuka. Pritoa vo nea bile najdeno poveke
parchinja oruzhje i municija, i bile uapseni negovata
zhena i eden 40-godishen sveshtenik poradi obid oruzhjeto
da go iznesat od kukata.
OD GVANTANAMO DO
PARLAMENT?
 Bivshiot zatvorenik vo Gvantanamo Mamduh HABIB (na slikata)
oficijalno ja pochna kampanjata za pratenik vo Parlamentot
na Nov Juzhen Vels.
Po tri godini minati vo amerikanskiot zatvor, otkako beshe
uapsen pri invazijata vrz Avganistan, toj beshe osloboden
bez obvinuvanje.
Habib se kandidira kako nezavisen kandidat vo izborniot
okrug Oburn vo zapadniot del od Sidnej, vo koj zhiveat
znachitelen broj muslimani, izjavuvajki deka se bori za
chovechki prava.
Toj dodal deka prifatil da se kandidira na insistiranje na
pripadnici na zaednicata.
Habib izjavi deka nema da odgovori na predizvikot na
premierot na NJV, Moris JEMA koj rekol deka izbirachite
nema da glasaat za ludak i ekstremist.
Habib ne odgovoril na prashanjeto shto pravel vo
Avganistan, no rekol deka ako chlenovite na zaednicata
sakaat da znaat, treba da go prashaat.
BEGAL OD
POLICIJA, GO NACHEKAL KROKODIL!
Eden 40-godishen mazh bil kasnat za glavata od krokodil vo
rekata Dali, okolu 150 kilometri juzhno od Darvin, pri
obid da i izbega na policijata!
Policijata veli deka cel den se obiduvala da kontaktira so
chovekot zatoa shto gi prekrshil uslovite za uslovno
pushtanje na sloboda. Megjutoa, sekogash koga policajcite
se doblizhuvale do negovata kuka, toj begal vo visokata
treva pokraj rekata.
Koga policijata posleden pat doshla kaj nego vo
chetvrtokot okolu 8 navecher, chovekot pak izbegal nakaj
rekata. Neshto podocna toj se pojavil vo bolnica, so
otvoreni rani po glavata i racete, tvrdejki oti go
napadnal krokodil.
Vlastite soopshtija deka povredite ne se opasni.
DETE ZAD VOLAN -
DVE DECA ZAGINATI
Devojche i momche, dvajcata na 13 godini, zaginaa, a edno
14-godishno devojche e vo kritichna sostojba otkako
kamioncheto vo chij tovaren del se vozele, udrilo vo drvo
vo seloto Varialda vo severozapadniot del na Nov Juzhen
Vels.
Kamioncheto go vozelo 14-godishno devojche i vo negovata
kabina i vo tovarniot del bile ushte shest tinejdzeri i
eden 32-godishen mazh. Tie se zdobile so polesni povredi.
Hristijan, edinstven
Makedonec meggu elitata
Mladiot Hristijan Spirovski od Bitola se prijavi da
uchestvuva na Internacionalniot muzichki pijano natprevar
vo Sidnej, shto kke se odrzhi kon krajot na godinava. Toj
kke bide edinstven pretstavnik shto doagga od Makedonija
na ovoj natprevar.
Za podobro zapoznavanje so ovoj mlad umetnik, treba da se
istakne deka toj ucheshe nizho i sredno muzichko
uchilishte vo Bitola, i godinava, praktichno kke bide
edinstveniot pijanist so makedonsko poteklo na ovoj
natprevar. Sakajkki ushte ednash da go potvrdi svojot
talent, Hristijan se prijavi na konkursot za natprevarot,
so ambicija duri i da pobedi. No, i da ne ja ostvari
svojata zamisla za pobeda, dovolno kke bide shto kke go
zabelezhi prviot nastap na eden Makedonec na ovoj silen
muzichki natprevar.
TRIBINI
Pratenikot Peter Brin vo makedonskata zaednica
Po povod prestojnite izbori vo Nov Juzhen Vels, pratenikot
na Partijata za chovekovi prava vo Gorniot dom na
parlamentot na Nov Juzhen Vels, Petar Brin, kke odrzhi
nekolku otvoreni tribini za makedonskata zaednica. Zasega
e zakazhana tribina na 21 fevruari, sreda, vo 19 chasot,
vo Kulturniot centar Ilinden vo Rokdejl, do crkvata Sv.
Petka, kako i na 24 fevruari, sabota, vo 17 chasot, vo
Makedonskata sala do crkvata Sv. Bogorodica vo njukastel.
Dopolnitelno kke se zakazhat tribini vo Volongong, Port
Kembla i Kvinbijan.
Na tribinite kke bidat prezentirani zalozhbite na
Partijata za chovechki prava, so posebno vnimanie na
aktivnostite za zashtita na chovechkite prava na
Makedoncite vo Avstralija i vo delovite na Makedonija pod
Grcija, Bugarija i Albanija, kako i lobiranjeto za
priznavanje na Republika Makedonija pod ustavnoto ime.
Pratenikot Brin kke gi iznese i svoite stavovi za
pritvorot i obvinenieto protiv poraneshniot minister za
vnatreshni raboti na Makedonija, ljube Boshkoski, od
strana na Hashkiot tribunal. Prisutnite kke imaat prilika
da postavuvaat prashanja i da dadat svoi mislenja i
predlozi za rabotata na Partijata za chovechki prava.
Site zainteresirani se dobrodojdeni. (Za povekke
informacii - Igor Aleksandrov, tel: 0419 608 080 )
|
