Makedoncite umiraat od srce i od rak
Stapkata na smrtnost vo Makedonija raste! Iako podatocite za 2006 godina vo Republichkiot zavod za zdravstvena zashtita se ushte ne se obraboteni, statistikata za prethodnata godina nedvosmisleno go potvrduva trendot. Vo 2005 godina vo Makedonija umrele 18.406 lica, shto pretstavuva zgolemuvanje za 2,6 otsto vo sporedba so 2004 godina. Najmnogu lugge pochinale od bolesti na srceto, a na vtoro mesto se malignite bolesti. Stapkata na umreni na 100.000 zhiteli od 882,8 vo 2004, se zgolemila na 903, 6 vo 2005 godina.
Od bolestite na srceto i na krvnite sadovi pochinale 10.756 lica, odnosno na sekoi 100.000 zhiteli - 528,1 pochinale od ovie zaboluvanja, a so registrirani se 3.212 pochinati od rak, na sekoi 100.000 zhiteli, pochinale 157,7 zhiteli. (Spored SHpic)

BRANKO CRVENKOVSKI
Informaciite deka se site mrtvi gi dobiv od Skopje
Pretsedatelot Branko Crvenkovski odgovori na prashanjeto na shvajcarskiot pratenik Andreas Gros vo Sovetot na Evropa - kako ushte na denot na nesrekkata na vladiniot avion kaj Mostar znael deka makedonskiot pretsedatel Boris Trajkovski i ostanatite osummina vo kingerot se mrtvi, koga oficijalno vesta bila soopshtena duri utredenta. "Toa izvestuvanje go dobiv od Skopje, od kontrolata za letanje koja, se nadevam, deka ovie informacii gi dobile vrz osnova na kontakti so kontrolata vo Mostar. I tuka zavrshi celata prikazna za nekakvo moe tolkuvanje ili objasnuvanje na nesrekkata na Trajkovski", izjavi pretsedatelot Crvenkovski.
Crvenkovski objasni deka taa informacija ja dobil za vreme na prestojot vo Dablin vo momentot koga nashata delegacija trebashe da ja predade aplikacijata za chlenstvo vo EU. "Slusham deka mozhe da se obnovi istragata. Toa go pozdravuvam, ako ima novi soznanija ili se smeta deka nekoi od prethodni dobieni soznanija ne se vistinski provereni, togash podrzhuvam se shto mozhe do kraj da gi raschisti site somnezh okolu toa kako taa nesrekka se sluchi," potencirashe Crvenkovski. (Spored Vest)

Nesrekken sluchaj ili atentat?
SHvajcarskiot vesnik Noe Zurher cajtung, koj prv ja objavi informacijata za baranjeto vo Sovetot na Evropa, veli deka Boris Trajkovski bil politichar koj sluzhel kako primer za edinstvoto na Makedonija. Vo tekstot objaven vo minatiot vtornik, nasloven Smrtta na Trajkovski - nesrekken sluchaj ili atentat, se veli deka e mozhno nekoj da sakal da ja destabilizira Makedonija preku otstranuvanjeto na Trajkovski.

Makedonija povtorno pod istraga
Spored Gros, baranjeto za poveduvanje istraga go poddrzhale site pratenichki grupi vo Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa - socijalistite, Narodnata grupa, liberaldemokratite, evropskite demokrati, Obedinetata levica i Zelenite. Sobranieto ima pravo da vodi istraga za sluchai kako shto beshe sluchajot vo koj se spomnuvashe i Makedonija - tajnite letovi na CIA za prenesuvanje osomnicheni islamisti Ð shto koj go vodeshe ushte eden SHvajcarec, Dik Marti.
ramka 4 - negativ
Vo vladiniot avion kinger na 26 fevruari zaginaa makedonskiot pretsedatel Boris Trajkovski, sovetnicite vo Kabinetot - Dimka Ilkova-Boshkovikk, Risto Blazhevski i Anita Lozanovska, Mile Krstevski, vraboten vo MNR, Boris Velinov, Ace Velinovski - obezbeduvanje, i Marko Markovski i Branko Ivanovski - piloti.

Svedoci videle kako lugge izleguvaat od urnatiot avion
ÒPostojat svedoci, koi videle lugge shto izleguvaat od padnatiot avion. Nikogash ne sum bil ubeden vo ona shto go zakluchi istragata vo Makedonija i odluchiv da otvoram nova istraga, bidejkki uspeav da dojdam do novi informacii. Mozham da vi kazham deka istragata kke ja vodam jas, preku moite izvori. Eden minister od edna zapadnoevropska zemja, chie ime ne mozham da vi go otkrijam, mi dade informacii, koi mora da bidat ispitani. Znam deka i drugi zemji vo Evropa se interesiraat za ovoj sluchaj. Vo istragata imashe mnogu protivrechnosti i ostavi golem broj otvoreni prashanjaÓ - izjavi Andreas Gros vo kusiot razgovor za Dnevnik.
SHvajcarskiot pratenik ne saka da otkriva detali od informaciite shto gi ima, no potsetuva na nekoi, kako shto veli, kontradiktorni elementi. Na primer, deka bosanskite vlasti nemale dozvola vo tekot na 24 chasa da go baraat avionot, iako se znaelo kade treba da se bara. Spored nego, SFOR sigurno bi mozhel da dade dopolnitelni informacii. ÒPremnogu prashanja ostanaa otvoreni. Znam deka novinarite vo Makedonija se interesiraa za sluchajot, no veruvam isto taka deka nekoi od niv znaat mnogu povekke, no se plashat da go kazhat toa otvoreno. Nova istraga e potrebnaÓ - veli Gros. (Dnevnik)

Prchevski podgotven da odgovara za ãkingerot
Makedonskoto MVR preku Interpol pobaralo od policiite na site drzhavi niz koi preletal kingerot da im dostavat izveshtai od svoite sluzhbi za toa kako bil sleden avionot na pretsedatelot Boris Trajkovski. Vakvi baranja se dostaveni do policiite na Albanija, Crna Gora, Hrvatska i BiH, a dopolnitelno bilo razgovarano i so makedonskata Uprava za civilna vozdushna plovidba. Vo postapkata e vklucheno Obvinitelstvoto, koe so analitichari od MVR kke utvrduvaat dali pri prethodnata istraga bile zemeni predvid site dokazi. Po nalog na Vladata, MVR formira tim za preispituvanje na site dokazi, pishuvanjata na mediumite i svedochenjata na ochevidci na nesrekkata.
Preispituvanjeto na dokazite beshe pottiknato od semejstvata na zaginatite. ÒCelta ni e da dojdeme do odgovor za prichinata na nesrekkata. Sakame da znaeme shto im se sluchilo na nashite najbliski. Barame da se preoceni i rabotata na Obvinitelstvoto, koe ne pokrena istragaÓ - veli Dragan Boshkovikk, soprug na zaginatata Dimka Ilkova-Boshkovikk, sovetnichka vo kabinetot na Trajkovski.
Poraneshniot javen obvinitel Aleksandar Prchevski nema nishto protiv preocenuvanjeto na negovata rabota. ÒIma nov obvinitel, toj gi ima site potrebni ovlastuvanja, ima policija, pa neka go otvorat predmetot. Jas sum podgotven da odgovaram ako se otkrijat nezakonitostiÓ - veli Prchevski. Toj potsetuva deka kaj nas ne se vodeshe istraga za nesrekkata, bidejkki postapkata bila nadlezhnost na BiH, na chija teritorija se urna avionot. ÒVednash po nesrekkata otvorivme pretkrivichna postapka, vo koja se ispituvaa podgotovkite za patot - gorivoto, dozvolite za letanje... Beshe zapechaten kabinetot na pretsedatelot i komisija, vo koja imashe i lugge od kabinetot na pretsedatelot, gi razgleda site predmeti i dokumenti vo nego. Obvinitelot shto ja vodeshe postapkata utvrdi deka nema indicii za somnevanje deka nekoj storil krivichno delo i donese odluka da ne se povede postapkaÓ - veli Prchevski. (Spored Dnevnik)

SREDBA NIKOLA GRUEVSKI - HASHIM TACHI
Planot na Ahtisari za Kosovo prifatliv za Makedonija
Dokumentot shto specijalniot pratenik na ON za Kosovo Marti Ahtisari go pretstavi vo petokot pred vlastite vo Prishtina kke bide prifatliv za Makedonija, izjavi vo sabotata vo Skopje makedonskiot premier Nikola Gruevski po sredbata so liderot na kosovskata opozicija i chlen na pregovarachkiot tim na Kosovo Hashim Tachi. Gruevski reche oti po razmenata na informacii so meggunarodni pretstavnici i neoficijalnoto zapoznavanje so sodrzhinata na dokumentot, mozhe da kazhe oti toj kke pomogne za stabilnosta na celiot region, a na drzhavite od regionot kke im pomogne za pobrzo da se podgotvat za chlenstvo vo NATO i EU. Kako shto podvleche Gruevski, od osobeno znachenje e shto vo dokumentot se reshava i tehnichkiot problem za obelezhuvanje na granicata meggu Republika Makedonija i Kosovo. Vo dokumentot precizno se navedeni rokovite, nachinot i metodologijata vo koja kke bide zavrshena tehnichkata demarkacija na granicata, taka shto ne postoi prostor za nikakvi sporni situacii. Po ovoj dokument, odbelezhuvanjeto na granicata navistina stanuva tehnichko prashanje i ne ostava prostor nitu na ednata, nitu na drugata strana da generiraat kakov bilo problem. Se predviduva vo rok od 120 dena dvete strani da formiraat zaednichka komisija vo koja kke uchestvuva i eden meggunaroden pretstavnik, a vo rok od edna godina od nejzinoto formiranje da zavrshi i procesot na celosno fizichko obelezhuvanje na granicata.
Tachi podvleche deka vo poseta na Makedonija, kako najblizok sosed, doagga samo eden den po pretstavuvanjeto na predlogot na Ahtisari vo Prishtina. Toj se zablagodari za, kako shto reche, korektniot stav na Vladata na Gruevski, za reshavanjeto na statusot na Kosovo. Toj potencira deka reshavanjeto na sostojbata na Kosovo nema da pretstavuva problem za nikogo i oti Kosovo e otvoreno za sorabotka so site drzhavi. ÒReshavanjeto na statusot, a toa e suvereno Kosovo, e garancija za stabilnosta na Kosovo, no i za celiot region. Isto taka toa e cvrsta garancija deka nema da ima promena na graniciteÓ - reche Tachi i dodade deka site partii na Kosovo rabotat zaednichki i stojat na toa deka nema da ima promena na granicite.

OTKAKO DUI GO NAPUSHTI PARLAMENTOT
Fevruari vo Tanushevci!
Vooruzheni i uniformirani grupi Albanci vekke nekolku nedeli krstosuvaat niz Skopska Crna Gora! Se dvizhat vo reonite na selata od kade shto vo 2001 godina pochna oruzheniot konflikt vo Makedonija. Vooruzhenite grupi bile najaktivni vo reonite na Tanushevci i SHipkovica, tetovsko.
Spored izvori od razuznavachkite sluzhbi, stanuva zbor za makedonski drzhavjani koi imaat logistichka poddrshka i vo pogranichnite reoni na Kosovo. Informaciite gi potvrduvaat i nekoi od lokalnite zhiteli. Tie velat deka gi zabelezhale grupite, no tvrdat deka ne znaat nitu koi se, ni od kade se. Vo izminative dve nedeli vo Lipkovsko e zabelezhano zgolemeno prisustvo na Kosovari meggu koi i imalo i prepoznatlivi lica od vremeto vo 2001 godina.
Spored informacii na razuznavachite, stanuva zbor za lica shto se pod kontrola na poraneshen visok komandant na ONA i bivsh pratenik na NDP vo Sobranieto. Vo Lipkovsko e poznat kako eden od prvite borci na ONA shto vo 2001 godina gi pochnaa oruzhenite napadi vrz makedonskite bezbednosni sluzhbi. Toj poteknuva od kumanovsko Ð lipkovskiot region i vazhi za eden od najgolemite avtoriteti meggu poraneshnite voeni strukturi na ONA vo kumanovsko-lipkovskiot region. Makedonskite bezbednosni sluzhbi vekke podolgo vreme raspolagaat so informacii za razvoj na mozhni voeni scenarija vo Makedonija dirigirani od Kosovo. Spored nivnite informacii i analitichki pretpostavki, bezbednosnata sostojba vo Makedonija kke zavisi od situacijata na Kosovo, kade shto vo momentov se vodi zhestoka bitka za politichka prevlast pred konechnoto reshenie za statusot na Kosovo. Kopjata se krshat meggu Hashim Tachi, chii pozicii naglo se zajaknuvaat pred poziciite na Agim CHeku i Ramush Haradinaj. Vooruzheni i uniformirani grupi na Kosovo vekke dva meseca patroliraat vo blizinata na Pekk. Spored shpekulaciite, stanuva zbor za grupi pod kontrola na CHeku. Pred dvaesetina dena visoki funkcioneri od partijata na Haradinaj bea uapseni so golemo kolichestvo oruzhje i eksploziven materijal. (Vreme)

TACHI MU PRATI PORAKA NA AHMETI
"Ne se zakanuvaj so nova vojna, kke ti se udri od glava"
Menduh Tachi, potpretsedatel na DPA, mu se zakani na liderot na DUI Ali Ahmeti da ne se obiduva da go reprizira konfliktot od 2001 godina oti kke dobie zhestok odgovor od site Albanci vo regionot. "Ahmeti povtorno se zakanuva so vojna. Jas ne begam od toa i kke mu odgovoram. Samo sluchajno da se obide so ushte edna takva avantura i kke dobie eden zhestok odgovor od Albancite vo Makedonija, Kosovo i od Albanija", poracha Tachi. Toj tvrdi deka za site zhrtvi vo 2001 godina e odgovoren samo Ahmeti.
Spored nego, Ahmeti e vinoven i za toa shto vo predlogot na Ahtisari za idniot status na Kosovo go nema zborot nezavisnost. "So vojnata od 2001 godina mu napravi mechkina usluga na Kosovo", reche Tachi. Toj negira kakov bilo dogovor so Agim Krasnikki, no potencira deka mu e indikativen faktot shto sudskite procesi protiv nego se aktueliziraat tokmu sega, iako tie traat so godini. "Nemam politichki dogovor so Krasnikki. So nego dogovori praveshe nekoj drug, jas togash bev samo posrednik. Prashajte go Branko Crvenkovski zoshto ne go apseshe Krasnikki vo 2004 ili vo 2005, koga toj i Ahmeti pravea dogovori so nego", reche Tachi. (Vest)

Trajanov: Mozhnite voeni scenarija kke zavisat od Kosovo
Pavle Trajanov, lider na Demokratskiot sojuz i poraneshen visok policiski funkcioner, smeta deka eventualnata destabilizacija na Makedonija kke zavisi od nastanite na Kosovo. ÒSoznanija za nekakvi aktivnosti vo taa nasoka ima, no ne mozhat konkretno da se potvrdat i preciziraat. Fakt e deka DUI, potochno Ali Ahmeti se obiduva da sozdade uslovi za povtorno aktiviranje na negovata paravojska, koja beshe konzervirana po konfliktot vo 2001 godina. Vo taa nasoka e i apstinencijata od SobranietoÓ Ð veli Trajanov.

VO SKOPJE NEMA KOJ DA GI SLUSHNE PORAKITE OD BRISEL
Mesto dijalog, prepukuvanje na prazno!
Pretstavnicite na EU i NATO na povekke navrati jasno baraat od vlasta i opozicijata da vospostavat dijalog, so cel Makedonija polesno da se soochi so predizvicite na procesot na evrointegracijata, no tie neseriozno gi sfakkaat porakite shto doaggaat od Brisel. Po kojznae koj pat, Havier Solana, visok pretstavnik za nadvoreshna i bezbednosna politika na Evropskata unija, na sredbata vo sedishteto na EU vo Brisel so pretsedatelot Branko Crvenkovski povtorno povikal na dijalog. "Treba da postoi kontinuiran i kvaliteten dijalog meggu relevantnite politichki subjekti, so cel Makedonija da bide celosno politichki obedineta vo svoite nastojuvanja da se integrira vo Evropskata unija", potenciral Solana.
Meggutoa, vo Skopje nema koj da gi slushne povicite. Mesto dijalog, vlasta i opozicijata povtorno javno se prepukuvaat i se dopishuvaat za da pokazhat deka drugata strana ne saka dijalog. Premierot Nikola Gruevski, koj e najodgovoren politichar vo pogled na otsustvoto na dijalogot so opozicijata, povtorno ja obvini opozicijata deka se zanimava so nebitni temi, mesto da bara dijalog za zhivotnite prashanja na gragganite, kako shto se ekonomski rast, evroatlantski integracii i borba protiv kriminalot. No, Gruevski na prvata sredba so opozicijata sakashe da razgovara za Izborniot zakonik, Delovnikot za rabota na Sobranieto i za zadolzhitelenoto sredno obrazovanie. Za da se izleze od kkorsokakot, Gruevski sega nudi prodolzhuvanje na dijalogot po rabotni grupi i vo dve fazi kade shto partiite kke delegiraat svoi pretstavnici. (Spored Vest)

Crvenkovski: Politichko slepilo na Vladata!
Vladejachkite partii i Vladata namesto da se soochat so realnosta, se obiduvaat prichinite za negativnite ocenki od Brisel da gi objasnat so postoenje na nekakvi zagovori i kodoshenja. Vaka pretsedatelot Branko Crvenkovski gi komentira obvinuvanjata na VMRO - DPMNE i DPA deka na sredbite so meggunarodnite pretstavnici toj i opoziciskite partii "lobirale" sprotivno na drzhavnite interesi. ÒVakvite izjavi pokazhuvaat kolkavo e politichkoto slepilo i neodgovornosta na Vladata ne samo po prashanjeto za neophodnosta od odrzhuvanje na politichkiot dijalog, tuku i kon procesot za integriranje na nashata zemja vo EU i NATOÓ, izjavi Crvenkovski. Toj i poracha na Vladata da prestane "so ovie gluposti i da pochne da se spravuva so problemite so koi se soochuva zemjata". Vo sprotivno, smeta Crvenkovski, Makedonija nema da dobie datum za pregovori so EU, a mozhe da se dovede vo prashanje i pokanata za chlenstvo vo NATO, za shto Vladata kke ima najgolema odgovornost. (Vecher)

BARAnjE NA PASOK
Ukinuvanje na grchkata ekonomska pomosh za Makedonija!:
Opoziciskite PASOK i Komunistichkata partija na Grcija smetaat deka Atina ne treba da prodolzhi da ukazhuva ekonomska pomosh na Bugarija i na Romanija, kako zemji koi se vekke chlenki na EU. Takov e stavot na dvete partii i kon Makedonija, poradi pozicijata na zemjata vo vrska so sporot za imeto, javija grchkite mediumi. ÒSmetam deka Grcija ne mozhe da prodolzhi da ukazhuva ekonomska pomosh na dve zemji koi sega se chlenki na EUÓ, izjavil pratenik na PASOK vo parlamentot. Spored nego, grchkata pomosh za Makedonija isto taka treba da bide stopirana "poradi provokativnoto odnesuvanje na vlastite vo Skopje koi neodamna go preimenuvaa skopskiot aerodrom vo Aleksandar VelikiÕ".
Grchkiot zamenik-minister za nadvoreshni raboti Evripidis Stilianidis pred pratenicite go braneshe stavot na Atina so zabeleshka deka Vladata postavila striktni uslovi pri dodeluvanjeto sredstva, naglasuvajkki deka pomoshta ne e na shteta na grchkoto stopanstvo, tuku pridonesuva za zajaknuvanje na grchkoto delovno prisustvo na Balkanot. Grchkiot plan za ekonomska obnova na Balkanot predviduvashe od 2002 natamu da bide ukazhuvana pomosh vo iznos od 550 milioni evra na sedum zemji od regionot.

PROTEST NA STECHAJCITE VO SKOPJE
"Umrevme chekajkki!"
Stechajnite rabotnici so nad 25 godini raboten stazh protestiraa pred republichkoto Sobranie, vo znak na revolt od nereshavanjeto na nivniot status. Tie baraat vo Sobranieto vo najkus mozhen rok da bide zakazhana 12-tata sednica so rasprava po Predlogot za izmeni na Zakonot za penzisko osiguruvanje, podnesen od pratenichkata grupa na VMRO-Narodna partija. So Predlogot, preku dopolnitelen amandman od podnositelot, se bara reshavanje na statusot na stechajcite so nad 25 godini raboten stazh so isplata na mesechen nadomestok do nivno povtorno vrabotuvanje.
"Polovina umrea chekajkki vlasta da najde reshenie za nas", komentiraa gnevnite rabotnici. Tie vo znak na revolt nekolku pati se obidoa da ja turnat zashtitnata ograda pred Sobranieto, no bea sprecheni od kordonot policija. "Najavuvaat deka kke ne vrabotat, ama se e gola voda zoshto gazdite vo SHtip jasno kazhaat deka ne sakaat vakvi rabotnici", izjavi pred mediumite Stojan Stojanov, pretsedatel na Zdruzhenieto na stechajnite rabotnici. "Neka izlezat politicharite da vidat deka nie so nas vodime siromashen narod. Nema da dozvolime da manipuliraat so nas".
Pretsedatelot na Zdruzhenieto i pretsedatelite na regionalnite organizacii na Zdruzhenieto se sretnaa so koordinatorite na pratenichkite grupi i pretsedatelot na Sobranieto ljubisha Georgievski, pred koi gi iznesoa argumentite za postavenoto baranje. "Dobivme vetuvanja, no nas ne ne ohrabruva toa, zashto i pred toa edno vetuvaat, a drugo pravea. No mislam deka konechno site sfatija deka treba da se reshi nashiot problem", reche Stojanov po sredbata so parlamentarcite. Vo Zdruzhenieto na stechajni rabotnici chlenuvaat okolu sedum iljadi lica so nad 25 godini raboten stazh. Tie ostanaa bez rabota po otvoranjeto stechaj i likvidiranjeto na povekke stopanski kapaciteti vo tekot na privatizacijata. Stechajcite baraat reshavanje na statusot vekke dve godini. Pred parlamentarnite izbori poraneshniot sobraniski sostav izglasa zakon so koj se predviduvashe nivno penzioniranje, no zakonot ne beshe potpishan od pretsedatelot Crvenkovski. Obrazlozhenieto na pretsedatelot, po sugestija na Vladata, beshe deka primenata na zakonot kke ima negativni posledici za budzetot, a osobeno za odnosite na drzhavata so meggunarodnite finansiski institucii. (Vest)

Ako Vladata gi zgrizhi stechajcite Ð aranzhmanot so MMF neizvesen!
Realizacijata na trigodishniot stend-baj aranzhman vo iznos od 75,8 milioni dolari shto Makedonija go dobi od MMF, mozhe da bide dovedena vo prashanje ako parlamentarnoto mnozinstvo donese zakoni so koi na site lica postari od 65 godini, a koi ne se osigurani po nieden osnov, im se obezbedi besplatno zdravstvo, a pak stechajnite rabotnici so nad 25 godini raboten stazh, uspeat od Vladata da izdejstvuvaat po 5.000 denari mesechno do penzioniranje.
Ova na pretsedatelot na NSDP, Tito Petkovski neodamna mu go porachal postojaniot pretstavnik na MMF vo Makedonija, Bert Van Selm. Vakvata reakcija na pretstavnikot na monetarcite usledila otkako Petkovski mu soopshtil deka negovata partija ima namera da inicira zakoni so koi so budzetski sredstva bi se obezbedilo vakvo socijalno zgrizhuvanje na ovie kategorii graggani. Sepak, Petkovski veli deka iako ne saka da go dovede vo prashanje ostvaruvanjeto na aranzhmanot, NSDP i natamu kke se zalaga za zashtita na interesite na gragganite.

GEORGIEVSKI JA NAPUSHTA POLITIKATA?
Sakam povtorno da bidam pisatel!
Neformalniot lider na VMRO-Narodna i poraneshen premier ljubcho Georgievski se povlekuva od politikata. Po 17-godishna politichka kariera, toj veli deka se vrakka na umetnosta. Ova Georgievski go kazhal vo Sofija na promocijata na svojata kniga, poemata Grad, vo teatarot Solzi i smev. ÒMnogu pati sum doaggal vo Sofija no, pred se, kako politichar. Sega, koga ja zavrshuvam politichkata kariera, sakam povtorno da stanam pisatel", izjavil Georgievski.
Vo VMRO-Narodna velat deka izjavata na Georgievski bila izvadena od kontekst, bidejkki toj sakal da kazhe deka ja posetuva zemjata kako poet, ljubov na koja saka da i se vrati. No, spored niv, i da se povleche od politikata, kke ostane niven duhoven lider i inspirator na politikata na partijata.
"Negovata dimenzija na lider ne se povrzuva so formalno pravnata pozicija vo partijata. Toj toa vekke nekolkupati go pokazhal" - velat vo VMRO-Narodna. Neoficijalno, kongresot na partijata kke se odrzhi nekade na krajot na mart ili pochetokot na april. Najverojatno, kke se cheka prvo da pomine kongresot na vladejachkata VMRO-DPMNE. VMRO-Narodna ima shest pratenici vo Sobranieto i se vo neformalna koaliciska vrska so vladejachkite VMRO-DPMNE i DPA.
Inaku, knigata koja Georgievski ja promovirashe, spored nego e "most na prijatelstvo meggu Makedonija i Bugarija". Toj izjavil deka iako luggeto kke sakaat da baraat politika vo negovata kniga, toj sakal da se pretstavi kako poet. ÒNe barajte politika vo ovaa knigaÓ, izjavil Georgievski. (Vecher)

PO NAZNACHUVANJETO ZA DIREKTORKA VO SOFIJA
Dosta Dimovska kje ja precheka nedoverba od Makedoncite
Vladata ja naznachi Dosta Dimovska za direktor na makedonskiot centar vo Sofija i pokraj negativnite reakcii na Makedoncite vo Bugarija. Dimovska na chelo na Kulturno-informativniot centar treba da go zameni dosegashniot direktor Stefan Vlahov Micov. ÒOva e losh signal za Makedoncite vo Bugarija bidejkki nie dosega nekolkupati, i toa tokmu vo Sofija, sme se uverile deka Dimovska ima negatorski stavovi kon postoenjeto na Makedoncite. Taa mu beshe i prv sorabotnik na ljubcho Georgievski. Ako taa ne se smeni, nema da mozheme da sorabotuvame so nea. Sepak, kke pochekame da vidime kako kke raboti - izjavija anonimni pretstavnici na makedonskata zaednica vo Bugarija. Vo OMO Ilinden PIRIN ne sakaa nishto da komentiraat za naznachuvanjeto na Dimovska bidjekki toa bilo Òodluka na Vlada na druga drzhavaÒ.
Dimovska beshe na visoki rakovodni pozicii vo VMRO-DPMNE se do raziduvanjeto so togashniot lider Georgievski vo 2001 godina, a beshe i vo sudir so aktuelniot premier Nikola Gruevski. Taa so svojata partija DRUM neodamna se vrati vo VMRO-DPMNE.

I POKRAJ STRATEGISKIOT DOGOVOR
ãMajkrosoftÓ i so ãVistaÓ prodolzhuva da ja ÓfiromiziraÓ Makedonija
Kako makedonski od Poraneshnata Jugoslovenska Republika Makedonija ili ãMacedonian (Former zugoslav Republic of Macedonia)Ò e imenuvan makedonskiot jazik vo njindonjs Vista, najnovata verzija na operativniot sistem na Majkrosoft. So polufiromizacijata na makedonskiot jazik, vo Majkrosoft samo delumno ja ispravija nepravdata od operativniot sistem Vindous HP, kade shto makedonskiot jazik beshe narechen PJR makedonski - (FzRO Macedonian).
Na iskrivuvanjeto na imeto na nashiot jazik vo postarata verzija na Vindous reagiraa povekke korisnici shto smetaat deka Majkrosoft bezobzirno i bez nikakva konsultacija go prekrstil makedonskiot jazik. Domashnite kompjuterdzii reagiraat i na toa shto mnogu vo fontovite na postarite verzii na Vindous se javuvaat bugarski, mesto makedonski bukvi. Tie velat deka revoltira ako se znae deka minatata Vlada skluchi strategiski dogovor so Majkrosoft za koj amerikanskata kompanija od budzetot dobi bezmalku chetiri milioni evra. Koga vo dekemvri 2003 godina Vladata i pretstavnicite na Majkrosoft go potpishaa strategiskiot dogovor, Goran Radman, generalen menadzer na Majkrosoft Adriatiks, zadolzhen za zemjite od bivshite jugoslovenski prostori, reche deka Majkrosoft na globalno nivo kke ja ispravi dolgogodishnata ÒgreshkaÒ vo odnos na identitetot na Makedonija, kako shto e na primer, pretstavuvanjeto na makedonskiot jazik kako PJR makedonski, i slichnite propusti vo negovite izdanija. Potpisnik na ovoj dogovor e Radmila SHekkerinska, poraneshen vicepremier vo Vladata, a sega lider na Socijaldemokratskiot sojuz na Makedonija.
Jani Makraduli, pratenik od SDSM i eden od nositelite na sorabotkata meggu Vladata i Majkrosoft, veli deka vo dogovorot potpishan meggu dvete strani nashata zemja e navedena pod ustavnoto ime. Toj dodava deka Majkrosoft e amerikanska kompanija i deka ja sledi nadvoreshnata politika na SAD. Makraduli informira deka Vladata ushte pred izvesno vreme, koga na pazarot se pojavile Vindous HP i Enkartata kade shto nashata zemja i jazik bez pod oznakata PJRM, reagirala do Majkrosoft. ÒÕVistaÕ se ushte ne sum ja videl, meggutoa nie reagiravme na firomizacijata ushte koga se pojavija Enkartata i ÔHPÕ. Greshkata treba da e popravenaÓ - veli Makraduli.
Nejasno e zoshto Majkrosoft i vo najnovata verzija na Vindous Vista kako dodavka na makedonskiot jazik ja koristat kratenkata PJRM, koga ushte pred izvesno vreme SAD ja priznaa Makedonija pod ustavnoto ime. (Vreme)

POZHAR VO MINISTERSTVOTO ZA ODBRANA
Izgore kancelarija so dokumenti
Vo petokot popladne izbuvna pozhar vo edna od kancelariite na Ministerstvoto za odbrana. Pozharot nabrzo e lokaliziran od Brigadata za protivpozharna zashtita koja intervenirala so desetina protivpozharni vozila. Vo pozharot izgorel kancelariski materijal i dokumenti koi bile smesteni vo kancelarijata kade shto plamnal ognot. ZHrtvi i povredeni nema, a nekolkumina vraboteni koi bile vo drugite kancelarii, od zadushuvanjeto so chadot pobarale lekarska pomosh. Pozharot predizvikal panika meggu vrabotenite koi stravuvale od mozhnosta ognot da se proshiri i na drugi objekti. Prichineta bila mala materijalna shteta. Pozharot go zabelezhale del od vrabotenite koi bile smesteni vo kancelariite vo neposredna blizina kade shto izbuvnal ognot. Vednash za toa gi izvestile stareshinite po shto bila povikana Brigadata za protivpozharna zashtita. Intervencijata na pozharnikarite vo kancelarijata kade shto izbuvnal pozharot bila otezhnata poradi zashtitnite metalni reshetki na prozorcite. Za da go izgasnat plamenot pozharnikarite gi kornele reshetkite. (Vest)

NOVI OTKRITIJA NA KOKINO
Lunarnite markeri dokazhuvaat deka vo Makedonija imalo kalendar pred 4000 godini!
Vremenski markeri neophodni za izrabotka na kalendar se evidentirani vo astroloshkata opservatorija Kokino po petgodishno istrazhuvanje, objavi astrologot GGore Cenev. Spored nego, so toa se dokazhuva deka opservatorijata e smisleno organizirana. ÒSo otkritieto na vremenskite markeri opservatorijata gi potvrdi nejzinite vrednosti na svetsko nivo. Otkritieto pokazhuva deka pred 3.900 godini, vremeto koga od nomadski nachin na zhivot se preminuvalo vo organizirana zemjodelska zaednica, na ovie prostori postoela kultura koja izrabotuvala lunaren kalendarÓ - reche Cenev, istaknuvajkki deka na Kokino pokraj trite markeri za sonce, se otkrieni ushte chetiri markeri nameneti za sledenje na dvizhenjeto na mesechinata i na mesechevite meni.
Mesechevite markeri spored nego davaat cvrsta osnova deka Kokino e opservatorija i oti tamu bil izrabotuvan lunaren kalendar. ÒNa Kokino bil napraven lunaren kalendar so po shest zimski meseci od po 29 dena i isto tolku letni meseci so po 30 dena, koj ciklichno se povtoruval na sekoi 19 godini. Sedum od 19-te godini imale ushte po eden leten mesec od 30 dena so shto na sekoi osum godini toj se sovpaggal so Gregorijanskiot kalendar. Sekoja vtora, petta, osma, 10-ta, 13-ta, 16-ta i 18-ta godina, bile so po 13 meseci. Toa pokazhuva deka na ovie prostori postoela kultura koja ne mozhela da bide nepismena i koja na nekoj nachin go belezhela kalendarotÓ - reche Cenev. Toj pojasni deka e neophodno da se napravat arheoloshki istrazhuvanja na prostorot na Kokino za da se potvrdat astroloshkite tvrdenja. ÒDokolku astroloshkite tvrdenja bidat potkrepeni so arheoloshki dokazi togash tvrdenjeto deka Kokino bila organizirana opservatorija kke bide nesoborlivoÓ - veli Cenev potencirajkki deka nadlezhnite organi treba da obezbedat neophodni sredstva za organiziranje arheoloshki istrazhuvanja na ovoj lokalitet. (Vreme)

VO MESNOSTA SARAISHTE VO OHRID
Od Ezeroto isplivaa kuburi i pushki od tursko vreme
Kuburi i pushki so nevoobichaeno dolgi cevki, pred izvesno vreme izvadeni se od dnoto na Ohridskoto Ezero kaj mesnosta Saraishte vo Ohrid. Golemite kolichini staro oruzhje gi pronashol ohridski nurkach pri rutinsko nurkanje. Spored nachinot na izrabotkata na kuburite i pushkite i nivniot izgled, struchnjacite pretpostavuvaat deka oruzhjeto poteknuva od osmanliskiot period. Izvadenite antikviteti sega se naoggaat vo Zavodot i Muzej vo Ohrid.
Bobi Gorichan, koj nurka amaterski, veli deka kuburite i pushkite gi otkril sluchajno vo plitkite ezerski vodi. I toj pretpostavuva deka poteknuvaat od osmanliskiot period. Podvodnite fotografii shto gi napravil, za zhal, ne bile mnogu uspeshni. No, oruzhjeto sega se konzervira vo Ohridskiot zavod i muzej i se podgotvuva za prezentacija pred javnosta, veli toj. Staroto oruzhje shto e otkrieno, kazhuvaat tie shto go videle, ima vidlivi oshtetuvanja, no najmnogu nastradale kundacite koi se praveni od drvo. Za struchnjacite posebno e interesno kako tie se nashle na dnoto na Ezeroto. ÒBez podetalni istrazhuvanja teshko e sega da se kazhe kako se nashlo toa oruzhje kaj Saraishte. Sepak, pretpostavka e deka nekoj go frlil tuka za da se oslobodi od nego, ili pak stanuva zbor za nelegalen prevoz za potrebite na pripadnicite na osloboditelnite dvizhenja vo toj period. Istrazhuvanjata kke otkrijat povekke detali za ova oruzhje", veli direktorot na ohridskiot Zavod i muzej Jordan Trca. (Vest)