Druzhete se so prijatelite
Ne e popusta izrekata deka chovekot vredi onolku kolku shto ima prijateli. A onie shto gi imaat povekke od shest, se vistinski srekknici. Nauchnicite od univerzitetot vo Kalifornija otkrile deka zhenite shto imaat povekke prijatelki imaat i pomala telesna tezhina, pomalku pushat, poretko imaat problemi so visok krven pritisok i pomalku patat od dijabetes i od depresija otkolku zhenite chij drushtven zhivot ne e tolku ispolnet.

Kaj zhenite shto imaat povekke od shest prijateli i prijatelki, rizikot od smrt poradi problemi so srceto e namalen za polovina. Ovie zheni mozhe da se pofalat i so malo kolichestvo belkovini povrzani so Alchajmerova bolest, artritis i so rak. Znachi, bez ogled na toa dali ste vo vrska, dali ste okupirani so semejstvoto ili so sekojdnevnite obvrski, ne zapostavuvajte gi svoite prijatelki. Osven shto so niv kke gi podelite tagata, radosta i ponekoj trach, poretko kke odite i na lekar.

Smejte se do solzi
Sigurno ste chule za izrekata ãsmeenjeto e najdobar lekÓ. Vo nea lezhi golema vistina. I samoto ischekuvanje nekoj smeshen ili vesel nastan mozhe da vi go popravi raspolozhenieto bidejkki togash lachenjeto na endorfinot, hormonot za srekka, se zgolemuva duri za 25 otsto. Kako i da e, smeenjeto vlijae na zdravjeto na ist nachin kako i fizichkata vezhba.

Ako ste prezafateni, a na rabota vi se sluchuva vistinska ludnica, potsetete se na nekoj dobar vic ili na toa kolku ste se iznasmeale koga posleden pat ste se nashle vo nekoja urnebesno smeshna situacija.

Sheguvajte se so prijatelite, raskazhuvajte im vicovi i gledajte komedii. Dokazhano e i deka gledanjeto komedii gi shiri krvnite sadovi, dodeka pri gledanje nekoj potresen film, tie se sobiraat.

Uzhivajte na sonchevite zraci
Maksimalno iskoristete gi zimskite sonchevi zraci. Namesto pauzata da ja pominete pred kompjuter so sendvich vo racete, odvojte 15-20 minuti i izlezete na svezh vozduh. Sonceto kke vi go popravi raspolozhenieto, pa ostatokot od denot kke bidete poproduktivni. Toplite zraci kke pomognat i vo sprechuvanjeto nekoi bolesti. Zgolemenoto proizvodstvo na vitaminot D, za shto e zasluzhno tokmu sonceto, vo golema mera go namaluva rizikot od pojava na rak na debeloto crevo, na gradite, na prostatata i na jajnicite.

Nosete sportski gradnik dodeka trchate
Britanskite nauchnici od univerzitetot vo Portsmaut otkrile deka za vreme na trchanje bez gradnik, zhenskite gradi so sekoj chekor ãskokaatÓ gore-dolu za devet santimetri. Po 1,5 kilometar toa skokanje iznesuva duri 144 metri, shto predizvikuva stres za kozhata i za svrznoto tkivo. Nosenjeto sportski gradnik go namaluva potskoknuvanjeto za 74 otsto. Vazhno e da ja odberete vistinskata golemina, pa koga kupuvate probajte barem tri golemini i pritoa kratko potskoknuvajte so niv. Sportskite gradnici zamenuvajte gi na sekoi devet meseci, koga kke ja zagubat elastichnosta.

So seks do zdravo srce
Dobrite strani na seksot ne treba posebno da se istaknuvaat. No, penetracijata mozhe da bide mnogu povekke od chisto uzhivanje. Struchnite lica pretpostavuvaat deka smiruvachkiot efekt na seksot e povrzan so stimulacija na razlichni nervi, vkluchuvajkki go i vaginalniot, koj se prostira od mozokot do karlicata. Toj go smiruva srceto i go namaluva krvniot pritisok. Ova ne vazhi za oralniot seks ili za masturbacijata, verojatno zatoa shto kaj niv ne doagga do stimulacija na vaginalniot nerv.

Dobro e da znaete deka i so galenje se lachi hormonot shto vi dava chuvstvo na toplina i na prijatnost, a voedno go namaluva stresot.

_itajte vesnik sekoe utro
Utrinskoto chitanje vesnici go odrzhuva vo forma vashiot mozok. So chitanje i so svirenje nekoj muzichki instrument kke go odrzhite vashiot mozok mlad. Dvaesettata i triesettata godina od zhivotot se najdobar period za sozdavanje rezervi vo mozokot, pa vo tie godini treba da imate shto povekke intelektualni aktivnosti. Dovolno kke bide chetiri dena od nedelata da reshavate krstozbor ili nekoja slozhuvalka i opasnosta od pojava na Alchajmerovata bolest kke bide namalena za 50 otsto.

Bidete pozitivni i jadete zhitarki
Sekoe utro pojaduvajte zhitarki! Luggeto shto konsumiraat zhitarki se podobro raspolozheni, imaat podobro pametenje i se pod pomal stres od onie shto pred pojadokot pijat sholja kafe. Isto taka, zhitarkite se i dobar sojuznik vo borbata protiv bolestite na dishnite patishta, pa ako ste nakloneti kon nastinki, pochnete pointenzivno da jadete musli. Nekoi vidovi zhitarki se bogati so vlakna shto gi namaluvaat masnotiite, a ja zgolemuvaat energijata.

Za pogolemo uzhivanje i za silno i zdravo srce na zhitarkite dodajte im i malku borovinki i polovina banana. Na toj nachin na svojot organizam kke mu obezbedite golemi kolichestva kalcium, magnezium i folna kiselina.

Izbegnuvajte gi ovie soveti
- Pogreshni strategii za gubenje na kilogrami - plus soveti koi navistina dejstvuvaat

Bi trebalo da se otkazhete od ,,loshataÓ hrana

Jaglehidratite, mastite i shekkerot ne bi trebale celosno da gi ÒistrebiteÓ - toa samo bi ve napravilo ponervozni.

Sovet: Kluchot e vo umerenosta! Zemajte kontrolirani kolichini od ovie produkti kako del od vashata balansirana ishrana.

Bi trebalo drastichno da go namalite vnesuvanjeto na kalorii

Ako jadete nedovolno, metabolizmot se zabavuva i teloto ne gi sogoruva kaloriite kolku shto bi trebalo.

Sovet: Vo tekot na denot jadete shest mali obroci za da go zabrzate metabolizmot i da gi izbegnete napadite na glad.

So preskoknuvanje na pojadokot kke ,,zashtediteÓ na kaloriite

Ova samo kke predizvika pad na shekkerot vo krvta i kke predizvika nenormalna zhelba za slatko.

Sovet: Jadete proteini i jaglehidrati 90 minuti po budenjeto za da mozhete da go sovladate gladot shto eventualno kke se pojavi podocna.

Gladuvajte poradi vcherashnoto prejaduvanje

Izbegnuvanjeto da jadete samo kke go zabavi metabolizmot i procesite na troshenje na kaloriite.

Sovet: Po Ògreshniot denÓ, frlete se na zdravata hrana i vezhbajte pointenzivno.

Zaboravete na zhurkite

Ne mora da zaboravite, no sigurno na zhurka kke preteruvate (posebno vo alkoholot koj nosi golem broj kalorii).

Sovet: Vo tekot na nedelata koja i prethodi na zabavata, pominete polovina chas podolgo vo fitnes salata i izbegnuvajte gi desertite.

Dikloroacetata gi unishtuva kletkite na rakot
Molekulot dikloroacetata mozhe da predizvika regresija na povekke vidovi rak, glavno na belite drobovi, dojkata i mozokot, izjavija kanadskite nauchnici.

Molekulot dikloroacetata gi poprava oshtetuvanjata koi rakot gi predizvikuva na mitohondriite, delovite od kletki koi hranata ja pretvoraat vo energija, taka shto so negovata primena se namaluvaat malignite tumori.

Kanadskite nauchnici uspeale molekulot dikloroacetata da go ispitaat vrz laboratoriski zhivotni i dosega taa terapija dala uspeshni rezultati i vo pretklinichkite ispituvanja. Molekulot dikloroacetata dosega e koristen vo lekuvanjeto na retki metabolichki problemi i poznato e deka e relativno siguren lek.

ZHIVOT
Chuvanjeto kuche e dobro za zdravjeto
Ako sakate da imate pozdrav zhivot, nabavete kuche, sovetuva d-r Debora Vels, psiholog od univerzitetot ãKvinsÓ od Belfast. Taa sprovela istrazhuvanje od koe zakluchila deka iako za chovekot e dobro da ima kakvo bilo galeniche, sepak, beneficiite shto gi dobivaat sopstvenicite na kuchinja se pogolemi od tie shto gi imaat onie shto chuvaat machki.

Vels istaknala deka sopstvenicite na kuchinja imaat ponizok krven pritisok i pomalo nivo holesterol vo krvta. Isto taka, taa posochila deka redovnite proshetki delumno se odgovorni za toa i deka sopstvenicite na kuchinja poretko zaboluvaat od nekoi povoobichaeni sezonski bolesti.

Spored nea, kaj ovie lugge vo pomala mera se javuvale nekoi seriozni zdravstveni problemi.

Vels smeta i deka kuchinjata pomagaat pri zazdravuvanjeto od nekoi seriozni zaboluvanja kako srcev udar, no i deka ovie chetirinozhni prijateli mozhe da dejstvuvaat kako ãrano predupreduvanjeÓ na epileptichen napad.

Vels istaknala i deka ne e sosema sigurna koi se prichinite za site ovie beneficii. Najverojatno kuchinjata direktno vlijaat pozitivno na chovechkoto zdravje, taka shto go namaluvaat stresot, koj denes se smeta za eden od najgolemite negativni zdravstveni faktori.

Kofeinot go usporuva opagganjeto na kosata
Germanskite nauchnici od univerzitetot vo Jena utvrdile deka kofeinot go stimulira rastezhot na folikulite kaj mazhite na koi pochnala da im pagga kosata. Folikuli se sitni vrekkasti tvorevini vo korenot od koi raste kosata.

Istrazhuvachite napomenuvaat deka za da ima efekt kofeinot vrz ispagganjeto na kosata, dnevno treba da se konsumiraat 60 sholji kafe.

I pokraj toa, kofeinot e najverojaten kandidat za razvoj na tretmanite nameneti za stimulacija na rastezhot na kosata, veruvaat nauchnicite.

Povekketo sluchai na kkelavost se predizvikani so izlozhuvanje na folikulite na pregolemo kolichestvo na dihidrotestosteroni (DHT) hemikalija shto se sozdava poradi deluvanje na hormonot testosteron.

Jabolka
Zamena za antibiotik?
Sekoja godina bi trebalo da izedeme okolu 30-40 kilogrami jabolka - velat nutricionistite, shto znachi barem edna sekoj ili sekoj vtor den. Treba da se jadat vo zima bidejkki go jaknat imunoloshkiot sistem na organizmot, no i vo leto, bidejkki ja nadomestuvaat izgubenata technost. Go sprechuvaat talozhenjeto na masti vo organizmot i dejstvuvaat antikancerogeno. Ako jabolkata e sama vo zheludnikot, brzo se vari. No ako se jade so druga hrana, posebno masna i bogata so belkovini, kke se vari nekolku chasa. Zatoa se preporachuva da se jade polovina chas pred obrokot ili nekolku chasa podocna. Dokazhano e i deka go namaluva nivoto na losh holesterol. Za crvenata boja odgovorni se antocijaninite koi go shtitat organizmot od vospalenija, pa crvenite jabolki se pozdravi od zelenite.

Nema unapreduvanje ako rabotite doma
Luggeto shto rabotat doma, namesto na primer vo kancelarija, imaat mnogu pomali shansi za napreduvanje vo karierata, pokazhuva istrazhuvanjeto na kompanijata ãKorn Feri interneshnlÓ.

- Luggeto shto rabotat od doma nemaat shansi za napreduvanje kako nivnite kolegi shto rabotat vo kancelariite, iako tri chetvrtini od direktorite priznavaat deka tie se ednakvo delotvorni kako i kancelariskite rabotnici - se veli vo istrazhuvanjeto sprovedeno vrz 1.300 ãdomashniÓ rabotnici.

Mnogu rabotodavci se' ushte ne gi prifatile fleksibilnite rabotni chasovi, shto e iskluchitelno popularno kaj luggeto shto sakaat povekke da go usoglasat privatniot i rabotniot zhivot.

Vo cigarite ima se povekke nikotin
Kolichestvoto nikotin shto pushachite voobichaeno go vdishuvaat po cigara kaj odredeni marki cigari se zgolemilo i za 11 procenti, vo periodot od 1998 do 2005 godina. Ova bilo zaklucheno od rezultatite shto gi dobile nauchnicite od ãHarvardÓ pri sprovedenoto istrazhuvanje. Tie predupreduvaat deka vekke nastanuva situacija poznata kako ãpandemija na tutunÓ, koja na pushachite im go otezhnuva otkazhuvanjeto.

- Cigarite pretstavuvaat prisposobena naprava dizajnirana da ne dozvoli da se prekine pandemijata od tutun vo svetot - izjavija nauchnicite.

Za da se zgolemi kolichestvoto nikotin shto go konsumiraat pushachite, proizvoditelite na cigari ja intenziviraat koncentracijata na nikotin vo nivnite proizvodi od tutun i gi modificiraat dizajnite na cigari za da predizvikaat zgolemen broj povlekuvanja na chadot.

- Nashite naodi pottiknaa postavuvanje na seriozno prashanje za toa dali industrijata na tutun go promeni svojot stav za sozdavanje zavisnici od cigari od dogovorot shto beshe potpishan vo 1998 godina - reche Gregori Konoli, direktor na programata za kontrola na tutun od ãHarvardÓ.

Toj objasni deka golemite proizvoditeli na cigari se ushte ne gi predupreduvaat pushachite za zgolemenoto kolichestvo nikotin vo cigarite. Se smeta deka samo vo SAD sekoja godina umiraat 440.000 lugge od rak na beli drobovi.

SHOPING ILI SHETANJE?
Prirodata e lek
Struchnjacite predupreduvaat deka luggeto deneska imaat se pomalku kontakt so prirodata, a taa e vazhna za odrzhuvanje kako na fizichkoto, taka i na psihichkoto zdravje. Nema podobar lek za rastovaruvanje od sekojdnevniot stres od proshetka vo priroda i prestoj na svezh vozduh.

Osven toa. Toa e najdobriot nachin za da se sprechi natrupuvanje vishok na kilogrami. Istrazhuvanjata pokazhuvaat deka kaj decata so narushuvanja na vnimanieto sostojbata znachitelno se popravila koga prestojuvale vo priroda. Pacientite koi se oporavuvale od operacija imale potreba od mnogu pomalku tabletki protiv bolki koga imale pogled kon zelenilo.

Na nekoi lugge polesno im e redovno da vezhbaat vo priroda otkolku vo sportski sali. Zatoa mnogu podobro e vikendot namesto vo shoping vo bliskiot trgovski centar, da go pominete vo proshetka - em kke zashtedite, em kke bidete pozdravi.

ISTRAZHUVANJA
Izgubenite kuchinja pobrzo se vrakkaat od machkite
Izgubenoto kuche ima pogolemi shansi da se vrati kaj svojot sopstvenik otkolku izgubenata machka, pokazhuvaat rezultatite na neodamna napravenite dve studii. Istrazhuvanjata bile sprovedeni vo Ohajo, SAD i pokazhale deka shansite da se vrati izgubenoto kuche se 71 otsto, a shansite da se vrati machka se 53 otsto. Povekke od edna tretina od izgubenite kuchinja sopstvenicite gi pronashle vo centri za izgubeni zhivotni, a povekke od edna chetvrtina bile pronajdeni blagodarenie na identifikaciskite remchinja ili chipovite shto se vgradeni vo nivnata kozha.

- Identifikaciskite chipovi mnogu pomagaat vo pronaogganjeto na kucheto. Sepak, sopstvenicite mora mnogu da vnimavaat koga i kade gi vgraduvaat chipovite vo svoite milenici - veli Linda Lord, avtorka na dvete studii.

Tie shto chuvaat machki, pak, ne se dolzhni na toj nachin da gi identifikuvaat svoite milenici. Toa go potvrduva i faktot deka samo 19 otsto od izgubenite machki na sebe imale vgraden chip.

- Luggeto chesto mislat deka machkite shto kke gi snema znaat da go najdat patot za nazad i da se vratat kaj svoite sopstvenici, no podatocite pokazhuvaat deka toa ne e tochno. Tie shto izgubile machka najchesto po tri dena se javuvaat vo lokalnoto zasolnishte za zhivotni, dodeka pak tie shto chuvaat kuchinja toa go pravat po eden den - izjavila Lord.

Eden od najdobrite nachini da se pronajdat izgubenite ljubimci e vo sosedstvoto da se zalepat posteri so nivni lik, se veli vo studijata

TELESHKA JANIJA SO SPANAKk

1 kgr. teleshko meso od
gradite, 1 kgr. spanakk,
2 glavici mlad kromid,
maslo, brashno,
crven piper i sol.

Isechete go mesoto na parchinja, stavete go vo sad, nalijte studena voda kolku da se pokrie mesoto a potoa varete go. Vo drug sad na maslo proprzhete go kromidot - sitno isechen, potoa dodajte go spanakkot ischisten i sitno isechen, proprzhete go dodajte edna lazhichka brashno, se dobro promeshajte, dodajte malku crven piper i se stavete vo mesoto otkako toa kke bide napolu vareno. Posolete go jadenjeto, poklopete go i stavete go vo rerna ili na krajot od shporetot malku da prokrchka. Gotovoto jadenje treba da bide bez mnogu sos

PRZhENO SVINSKO MESO SO PRAZ

500 gr. svinsko meso,
3Ñ4 straka praz,
tri suvi piperki,
crven i crn piper.

Isechete na parchinja 500 gr. svinsko meso bez koski, izmijte go i stavete go vo sad da se przhi na maslo. Koga kke se scrvi mesoto, dodajte go prazot isechen na pokrupni parchinja. Suvite piperki isechete gi na parchinja i dodajte gi koga kke omekne prazot, proprzhete gi zaedno so mesoto i prazot i posipete gi so crven i crn piper.
Se servira so varen oriz, makaroni, pire od kompiri ili salata.