(Aleksandar Donski) - Neodamna vo makedonskata javnost beshe javeno deka vo Bugarija bil pronajden navoden ÒdnevnikÓ na Krste Petkov Misirkov, zaedno so drugi dokumenti od nego napishani, vo koi toj sebesi ne se deklarira kako Makedonec, tuku so tuggiot turko-mongolski etnonim ÒBugarinÓ.
Makedonskite mediumi pobrzaa da go pretstavat ova ÒotkritieÓ kako eden vid ÒsenzacijaÓ, iako dotichnite materijali prethodno voopshto ne bea razgledani od nashi (pa i od meggunarodni) eksperti. Vo Makedonija bea prateni samo ÒfotokopiiÓ (!?), a za originalot beshe kazhano deka navodno bil ÒpronajdenÓ kaj nekoj ruski antikvar (!?), bez da se kazhe koj e toj antikvar.
Meggutoa, za da se potvrdi avtentichnosta ne samo na ovie, tuku na koi bilo drugi ÒnovopronajdeniÓ stari materijali, t.e. pred istite da se proglasat za ÒavtentichniÓ, vo sekoja normalna drzhava (samo ne i kaj nas!) postojat odredeni proceduri. Ovie proceduri opfakkaat: utvrduvanje na starosta na hartijata i mastiloto (preku soodvetni dobro poznati analizi), utvrduvanje na avtentichnosta na rakopisot, utvrduvanje na avtentichnosta na sodrzhinata na napishanoto, t.e. dali istoto odgovara na stilot na Misirkov i sl. Otkako kke se izvrshat site ovie ispituvanja, se poveduva nauchna debata, pa duri potoa mozhe da se kazhe dali e ovoj rakopis e avtentichen ili ne. No, nashite mediumi seto ova go ÒpreskoknaaÓ, pa zdravo za gotovo, go proglasija ova bugarsko ÒotkritieÓ za ÒavtentichnoÓ (sekoja chest na iskluchocite).
Dosegashnata praktika zboruva deka koga e vo prashanje Bugarija i anti-makedonskata histerija shto tamu vladee, treba da se ima predvid deka dosega ottamu ni se podmetnati brojni falsifikati protiv makedonskata istorija i samobitnost.
Ovie falsifikati na shteta na Makedoncite, opfakkaat shirok dijapazon: od bezobzirno menuvanje (pobugarchuvanje) na sodrzhinata na stari avtentichni zapisi, pa se do veshtachko sozdavanje na bozhemno ÒstariÓ artefakti so probugarska sodrzhina.
Samo kako ilustracija (vo nedostig na prostor) kke navedeme eden vakov primeri. Vo 1997 godina vo Bugarija odekna vest deka vo Vodensko bil pronajden natpis od vremeto na car Samoil, koj navodno datira od 989 godina.Ovoj natpis stana poznat pod imeto ÒVodenski natpisÓ. Vo nego, carot Samoil sebesi jasno se deklarira kako ÒBugarinÓ, a kako ÒBugariÓ gi determinira i zhitelite na svoeto carstvo. No, nabrgu se otkri deka se raboti za chist falsifikat. Lichno direktorot na Nacionalniot istoriski muzej vo Sofija, Bozhidar Dimitrov, po struchnoto pregleduvanje na ovoj natpis, decidno izjavi deka nema nikakvo somnenie oti se raboti za klasichen falsifikat. Kako falsifikatori Dimitrov gi posochi bugarskite nacionalromantichari od 19 vek, koi, vo svojot romanticharski zanes, navodno ja falsifikuvale ovaa plocha i ja zakopale za idnite vreminja. Interesno e toa shto dotichniot Dimitrov, poradi ova se najde na udar na bugarskite shovinisti, pa za da si ja zachuva direktorskata fotelja, podocna i samiot stana eden od vodechkite anti-makedonski falsifikatori na nashata istorija. No, ako ne beshe Dimitrov, togash nekoj drug kke go otkrieshe falsifikatot so t.n. ÒVodenski natpisÓ.
Imeno, tekstot na ovoj natpis bil napishan na jazik nesoodveten na toa vreme! I kojznae dali ovaa plocha i navistina bila pronajdena vo ÒVodenskoÓ i dali i navistina ja sozdale Òbugarskite romantichari od 19 vekÓ, a ne nekoj sovremen bgarski falsifikator vo nekoja nivna laboratorija, koj ja utnal rabotata so pismoto.
Epilogot na ovaa bugarska tragi-komedija e vo toa shto, konechno, pred nekolku godini vo Bugarija beshe ÒotkrienaÓ nova plocha so slichen natpis vo koj Samuil ÒpovtornoÓ se deklarira sebesi so turko-mongolskiot etnonim ÒBugarinÓ, no ovojpat na ovaa plocha tekstot e ÒkorektnoÓ napishan so pismo od negovo vreme. Znachi, ispraven e previdot so ÒVodenskiot natpisÓ, pa sega Bugarite si otkrija ÒavtentichenÓ natpis. Praktichno, se shto im ÒfaliÓ vo istorijata, nivite ÒekspertiÓ si go ÒnaoggaatÓ koga kke im zatreba.
Postojat i drugi vakvi mnogubrojni primeri (pretstaveni vo mojata kniga ÒEtnogenetskite razliki pomeggu Makedoncite i BugariteÓ), a koga sme kaj Misirkov, kke potsetime na nekolku negovi izjavi, pa chitatelite sami neka procenat za avtentichnosta na negovoto delariranje so turko-mongolskiot etnonim ÒBugarinÓ. Taka, na primer, vo knigata ÒZa makedonckite rabotiÓ, Misirkov, meggu drugoto, pishuva:
ÒNie treba da sozdademe takva sostojba vo Makedonija shto nema da ima nitu bugarski, nitu srpski, nitu grchki interesi, bidejkki tamu nema nitu Bugari, nitu Srbi, nitu Grci, tuku samo Makedonci...Ó
I ponatamu:
ÒSe dodeka nekoi Makedonci kke se smetaat kako patrijarshisti, drugi kako egzarhisti; edni kako Bugari, drugi kako Srbi, treti kako Grci i kke baraat pokrovitelstvo kaj razni balkanski drzhavi, davajkki im so toa pravo da se brkaat vo makedonskite raboti, dotogash ne mozhat da mislat na edno opshto vostanie, tuku kke bidat samo delovi so bugarski, srpski ili grchki, no nikako ne i so makedonski karakter.Ó
Konkretno, vo vrska so Bugarija, Misirkov gi dal i slednite izjavi:
ÒKako Makedonec, jas vo Bugarija se chuvstvuvam kako vo tuggina.Ó
I ponatamu:
ÒNeka si mechtae Bugarija za svoe proshiruvanje. Makedoncite toa ne gi interesira. Na Makedoncite im e potrebno povtorno obedinuvanje i nezavisnost. Na Makedoncite ne im treba golema Bugarija, tuku obedineta i slobodna Makedonija.Ó
I ponatamu:
ÒNie Makedoncite ne mozheme da se rakovodime od ukazhuvanjata i sfakkanjata na sofiskata inteligencija i od direktnite interesi na Bugarija. Nie sme Makedonci i za nas na prvo mesto stojat interesite na Makedonija i na Makedoncite.Ó (Podetalno kaj d-r Blazhe Ristovski: Krste P. Misirkov. Prilog kon prouchuvanjeto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla, Skopje, 1966).
Na krajot, vo vrska so dejstvuvanjeto na stranskite propagandi vo Makedonija vo septemvri 1905 godina Krste Misirkov vo uvodnata statija na svoeto spisanie ÒVardarÓ zapishal neshto shto e, i toa kako, aktuelno i denes:
ÒSo pari chovek vo Makedonija mozhe da sozdade od nashite Makedonci, ne samo bugarska, srpska i grchka..., tuku i ciganska narodnost.Ó
Aleksandar DONSKI
Shtip