ROKDEJL (SIDNEJ)
KRSTE SARAVINOVSKI GRAGJANIN NA GODINATA
 Na
obalata vo Dolls Point, sidnejskata opshtina Rockdale na
svechen nachin go proslavi Denot na Avstralija.
Proslavata ja otvori
gradonachalnikot na opshtinata Bil SARAVINOVSKI, a
pretstavnik od aboridzanskata zaednica ja zbogati
proslavata.
Glaven nastan na
proslavata beshe primanjeto na avstraliskoto drzhavjanstvo
na okolu 80 zhiteli na taa opshtina. Meggu niv bea i dvete
Makedonki Silvana Todorovska (na slikata levo) i Julijana
Bojcheska (gore desno), koi drzhavjanstvoto go primija od
racete na gradonachalnikot Bil Saravinovski.
Za gragganin na godinata
vo opshtinata Rockdale beshe proglasen Krste SARAVINOVSKI.
Na proslavata svoj nastap
imashe i KUD ÓDame GruevÓ.
Kiril Mitushev
AVSTRALIJA
MULTIKULTURALIZMOT I CHOVEKOVITE PRAVA
Pishuva nashiot pochesen kolumnist Petar BRIN (Peter
Breen), pratenik vo gorniot dom (Legislative Council) na
Parlamentot na Nov Juzhen Vels, od Partijata za chovekovi
prava (Human Rights Party)
- Deka multikulturalizmot
ne e cvrsto vtemelen vo mentalitetot na onie koi vladeat
so Avstralija ukazhuvaat i nekolkute priliki vo koi
golemite partii usvoija stavovi so koi se diskriminiraat
makedonskite Avstralijci
Pri minatogodishnata
poseta na Makedonija imav prilika odblizu da se uveram so
kakva represija se soochuvaat Makedoncite vo delovite na
Makedonija pod Grcija, Bugarija i Albanija, iako ne
pretstavuvaat nikakva opasnost za tie drzhavi. Vo sporedba
so pogolemiot del na zemjata od koja poteknuvaat,
Avstralija na Makedoncite im ovozmozhi znachajni priliki
da go zachuvaat i promoviraat svojot etnichki, kulturen i
istoriski identitet, kako lojalni i trudoljubivi graggani
na Avstralija. Tie priliki se rezultat na
multikulturalizmot, koj stana oficijalna politika na
Avstralija vo sedumdesettite godini. Otkako se opredelivme
za multikulturalizam, za kratko vreme se pretvorivme vo
mnogu uspeshen primer na etnichka, kulturna i verska
raznovidnost i vo edno od najtolerantnite demokratski
opshtestva vo svetot. No, se ushte ima mnogu slabosti vo
primenuvanjeto na multikulturalizmot shto treba da gi
nadmineme.
Se ushte se sluchuva
doselenici i domorodci koi ne se asimilirani vo
anglo-centrichnata kultura da se soochuvaat so
diskriminacija vo odnos na socijalnata pravda i pristapot
do vlijatelni pozicii vo drzhavniot i komercijalniot
sektor. Od krajot na devedesettite, se soochuvame so se
pozasileno vrakkanje na asimilatorskoto odnesuvanje.
Federalnata i drzhavnite vladi znachajno gi namalija
budzetite za bezbolno naseluvanje i prilagoduvanje ne
emigrantite, kako i za multikulturni proekti voopshto.
Vladata na dzon Hauard vovede diskriminatorski restrikcii
za izdavanje emigraciski i turistichki vizi na lica od
drzhavi vo koi domashniot jazik ne e angliski, a
laburistichkata opozicija ne samo shto ne prezede dovolno
aktivnosti za da gi sprechi takvite postapki, tuku, vo
oddelni priliki predlozhi ushte poekstremni merki.
Iznenaduvachkiot bran na
poddrshka za rasistichkata politika na partijata na Polin
Henson, Edna nacija (One Nation), gi pottikna
populistichkite politichari od dvete golemi partii da mu
zavrtat grb na multikulturalizmot, od strav da ne izgubat
glasovi.
Deka multikulturalizmot ne
e cvrsto vtemelen vo mentalitetot na onie koi vladeat so
Avstralija ukazhuvaat i nekolkute priliki vo koi golemite
partii usvoija stavovi so koi se diskriminiraat
makedonskite Avstralijci, za da se zadovoli mokknoto
nacionalistichko lobi na Grcija. Primer za toa e
direktivata na federalnata laburistichka vlada od 1994 za
oslovuvanje na Makedoncite kako ÒSlavo-MakedonciÓ i
odlukata na liberalnata vlada na Viktorija za
preimenuvanje na Makedonskiot jazik kako
ÒSlavo-MakedonskiÓ. Blagodarenie na silnata kampanja na
nekoi Makedonsko-avstraliski organizacii, vkluchuvajkki gi
sovetite na makedonskite zaednici od Sidnej, Melburn i
Volongong, kako i makedonskite opshtini od njukasl, Juzhna
Avstralija i Zapadna Avstralija, vakvite skandalozni
odluki vekke ne se primenuvaat, iako federalnata vlada do
deneshen den ne ja ima formalno povlecheno svojata
skandalozna i krajno navredliva direktiva. No, toa ne bi
trebalo da zavisi od politichka kampanja ili sudski odluki,
tuku od opshto pochituvanje na chovechkoto pravo na
samoidentifikacija i opshta zashtita od etnichka
diskriminacija.
Doprva treba da se
nadminat drugi obidi za zadushuvanje na makedonskiot
identitet, kako shto e upotrebata na bizarnoto ime Bivsha
Jugoslovenska Republika Makedonija i bezmalku totalniot
nedostig na makedonski programi na televizijata SBS.
Multikulturalizmot, kako
principielna opredelba, predviduva priznavanje i
pochituvanje na pravoto na site Avstralijci da go
zachuvaat i izrazuvaat svoeto kulturno nasledstvo, kako i
pravoto da se bide sloboden od diskriminacija ili
ponizhuvanje na etnichka ili verska osnova. Takvata
opredelba e pozitivno ogranichena so pochituvanje na
demokratijata, vladeenjeto na zakonot, slobodnoto
izrazuvanje, slobodnata verska opredelba i meggusebna
pochit i tolerancija. Toa e soglasno so meggunarodno
prifatenite standardi za chovechki prava. Ako sakame da
prodolzhime da napreduvame kako harmonichna nacija, so
bogati i raznoobrazni chovechki i socijalni vrednosti,
neophodno e da ja vratime i zacvrstime nashata opredelba
za multikulturno opshtestvo, nasproti mnogute obidi za
potkopuvanje na multikulturalizmot od strana na
ekstremisti i fundamentalisti od razni veri i nacii,
vkluchuvajkki gi i onie koi drzhat vlijatelni drzhavni
pozicii.
PROSLAVA NA VASILICA VO
SV. NIKOLA VO KABRAMATA
 Sproti
Vasilica, prostorot okolu Makedonskata pravoslavna crkva
ÒSveti NikolaÓ vo Kabramata (Sidnej), beshe prepoln od
lugge. Parkingot za koli vo crkovniot dvor beshe zaroben
od gosti, ogan za pechenje kolbasi i toplenje rakija. So
pesni i ora se odvivashe vecherta. Mladi momchinja i
devojki od site kraevi na Sidnej go vrtea makedonskoto oro.
Bea prisutni i postarite chlenovi na crkovnata opshtina,
meggu niv i lugge koi ja gradea crkvata. Pokraj zvuchnata
muzika techeshe razgovorot - ne mozhea da se doiskazhat
kako beshe porano kako e sega. Luggeto ostarea, principite
se izmenija, no sekogash so radost se sekkavame za kako od
nishto e sozdadeno neshto, so lugge pomalku od denes, no
meggu koi postoeshe taa solidarnost, koi veruvaa zaedno
koga sme edinstveni sme silni. Mnogu od niv ne se so nas
povekke, no, za onie shto dojdoa, vecherta beshe prilika
da se sretnat i da se vidat so svoi poznanici.
Vecherta, zaedno so
soprugite, bea dojdeni i dvajca od najstarite aktivisti na
Makedonskoto crkovno dvizhenje vo Sidnej - Mik Velovski,
prviot pretsedatel na crkvata Kiril i Metodij od Rozberi,
i Dragan Razmovski, isto taka pretsedatel na crkovniot
odbor i chlen od samiot pochetok. Mnogu od prisutnite
gosti doaggaa da se pozdravat so Mik i da se prashaat za
zdravjeto. Mnogumina od pomladite doaggaa da go vidat,
ljubopitni deka meggu niv se naogga chovek koj na nekoj
nachin e zhiva legenda na crkovnata opshtina. Dodeka beshe
vo upravniot odbor, Mik Velovski sekogash se drzheshe do
principot deka povekke glavi se pomudri od edna, so pochit
se odnesuvashe kon site chlenovi, sekomu mu davashe shansa
da gi iskazhe svoite idei, i zatoa i samiot beshe mnogu
pochituvan kako lider i dobar Makedonec.
Lugge koi nesebichno go
daruvaat svoeto vreme i trud za dobroto na zaednicata
sekogash zasluzhuvaat priznanie. Kako na primer ovie nashi
brakka shto ja organiziraa ovaa vecher da bide navistina
za pofalba - chlenovite Miroslav Miloshevski, Robert
Trajkovski i drugi.
Ja napravija vecherta tradicionalno da se odbelezhi so
golemata poseta okolu 600 - 650 gosti koi se chuvstvuvaa
kako vistinski Makedonci.
Moram da potsetam deka so
nas beshe sveshtenikot Velimir Popovski se pozdravuvashe
so site prisutni im posakuvashe za mnogu godini i so dobra
ljubov i pochituvanje meggu sebe da go sochuvame nasheto
bitie da gi otklonime site nedorazbiranja za da bidime
vistinski chesni i Makedonci za dobroto na idnite
generacii.
Boris Minovski
MELBURN
Pochnaa podgotovkite za festivalot (Zlatno slavejche)
 Organizacioniot
odbor za Melburn, vo koj se vklucheni uchiteli, muzichari,
pretstavnici od Kulturno-umetnichkite drushtva i drugi
entuzijasti, gi informira site zainteresirani, pred se
decata koi bi sakale da pejat na festivalot i nivnite
roditeli, deka decata bi trebalo da se prijavat kaj svoite
uchiteli po makedonski jazik vo redovnite uchilishta (tamu
kade shto se izuchuva makedonski jazik), vo sabotnite
uchilishta (Victorian School of Languages) ili na Iskra na
telefon 0401 731 234.
Pravo na uchestvo na
ÒZlatno slavejcheÓ imaat deca na vozrast od 7 do 15 godini
(onie shto vo 2007 go proslavile ili kke go proslavat
15-iot rodenden) i koi imaat talent za peenje.
Najtalentiranite za peenje
kke bidat izbrani od muzichki struchnjaci na audicijata
shto kke se odrzhi na 24 fevruari, vo Thomastonjn
Secondarz College od 10.00 do 14.00 chasot.
Se planira i vtora
audicija za decata koi zhiveat vo zapadnite pregradija na
Melburn, no za mestoto i vremeto na audicijata kke ve
informirame vo idniot broj.
Se ochekuva decata od
Melburn shto kke uchestvuvaat na ÒZlatno slavejcheÓ da
mozhat da primat kako gostinche nekoe od decata shto kke
dojdat od Makedonija, ako so toa se soglasat roditelite. I
za toa mozhe da se zboruva so uchitelite po makedonski
jazik.
Festivalot ÒZlatno
slavejcheÓ vo Melburn kke se odrzhi vo nedela, 15 april,
vo Darebin Art Centre na Bell St. vo Preston, so pochetok
vo 5 chasot popladne.
Novi informacii za
podgotovkite na ÒSlavejchetoÓ vo Melburn kke objavime vo
idniot broj na AMN.
Soopshtenie od
Ambasadata na Republika Makedonija
Kako shto vekke
informiravme, upravata na festivalot "Zlatno slavejche" i
povekke drugi institucii od Republika Makedonija, vo
sorabotka so Ambasadata na Republika Makedonija vo Kanbera,
planiraat vo sorabotka so povekke organizacii na
Makedonskata zaednica vo Avstralija, vo tekot na april
godinava da go realiziraat moshne popularniot detski
muzichki festival "Zlatno slavejche" vo povekke
avstraliski gradovi - Sidnej, Volongong, Melburn i Kanbera/Kvinbijan.
Za taa cel, se povikuvaat
site zainteresirani i muzichki obrazovani Makedonci od
spomenatite i drugi gradovi vo Avstralija, koi sakaat da
pomognat vo podgotovkite i realiziranjeto na festivalot,
da se prijavat vo Ambasadata (telefon 02/6282 6220) zaradi
vkluchuvanje vo lokalnite organizacioni odbori shto kke se
formiraat vo pogore navedenite gradovi.
Isto taka, povtorno se
povikuvaat Makedonchinja na vozrast od 7 do 15 godini so
glasovni-pejachki sposobnosti, da se prijavat za audicija
kaj lokalnite organizaciski odbori chii telefoni za
kontakt naskoro kke bidat objaveni.
Na festivalot se planira
da uchestvuvaat 12 do 15 deca od Republika Makedonija i po
10 do 12 deca od Kanbera/Kvinbijan, Sidnej, Volongong i
Melburn, takashto na sekoj od koncertite vo spomenatite
gradovi bi nastapile vkupno 25 do 27 deca - interpretatori.
Za 10 do 12 deca uchesnici
na koncertite vo Avstralija, Sovetot za grizhi i
vospituvanje na grad Skopje ima obezbedeno ednodneven
besplaten prestoj vo Ohrid vo tekot na juli-avgust
godinava, a za chetiri deca (po edno dete od sekoj
avstraliski grad-uchesnik na festivalot) e predviden i
nastap na festivalot ÒZlatno slavejcheÓ vo Republika
Makedonija, koj sekoja godina se odrzhuva po povod 13
Noemvri - Denot na osloboduvanjeto na Skopje.
SOOPSHTENIJA
* Selskoto drushtvo ÒStevo StamatovskiÓ (s. Lazhec) od
Melburn, go organizira svojot redoven piknik na 11
fevruari. Piknikot kke se odrzhi vo Donibruk.
* KUD "Aleksandar Makedonski III" pri crkvata "Sv. Zlata
Meglenska" od Hoppers Crossing gi izvestuva site svoi
chlenovi deka so probi za ovaa godina pochnuva na 5
fevruari, vo 6 chasot popladne. Probite kke se odrzhuvaat
vo prostoriite na Laverton Communitz Centre, 12 Cronjn St.
(map. 53 D-10). Isto taka, gi izvestuvame site
zaiteresirani lica, koi sakaat da go izuchuvaat
makedonskiot folklor i tradicija, deka mozhat da se
obratat do chlenovite od upravata ili kaj slednive lica:
Valentina Sofranoska 0402 241 772, Suzi Petkoska 0403 127
806 ili Jane Mavchev 0405 916 906.
* KUD ÒTanecÓ od Thomastonjn gi izvestuva site svoi
chlenovi deka so probi za ovaa godina kke pochne na 5
fevruari, vo 6 chasot navecher. Novi chlenovi se
dobredojdeni. Probite kke se odrzhuvaat vo Thomastonjn
Secondarz College (Main Street). Za site informacii,
javete se kaj Koste Kolevski (03) 9466 2610.
* Penzionerskata grupa ÒIlindenÓ od Tomastaun i okolinata,
gi informira site svoi chlenovi deka redovnoto sobiranje
za ovaa godina kke se zapochne na 1 fevruari (chetvrtok),
so pochetok vo 10 chasot, vo prostorite na bibliotekata vo
Tomastaun (52 Main Rd., Thomastonjn).
Za site informacii, javete se kaj pretsedatelot Koste
Kolevski (03) 9466 2610. |
