NAJAVA NA ãARAB TAJMSÒ
SAD kje go napadnat Iran do april !
Najdocna do april godinava SAD kke go napadnat Iran, objavi kuvajtskiot vesnik Arab tajms povikuvajkki se na Òdoverlivi izvoriÒ. Avtor na tekstot e glavniot urednik na vesnikot Ahmed dzarala. Invazijata, spored vesnikot, kke pochne so raketni napadi od amerikanski voeni brodovi vrz iranski voeni i nuklearni objekti. Sosednite zemji na Iran vo Persiskiot Zaliv kke bidat zashtiteni od eventualni iranski vozdushni i raketni napadi so protivvozdushni raketni sistemi Patriot. Vesnikot tvrdi deka vo Belata kukka planot za napad protiv Iran vo detali go razgledale pretsedatelot dzordz Bush, potpretsedatelot Dik Chejni, ministerot za odbrana Robert Gejts i drzhavnata sekretarka Kondoliza Rajs.

Krajniot rok za pochetok na voeni dejstva protiv Iran - april, vesnikot go povrzuva so pretstojnoto povlekuvanje na britanskiot premier Toni Bler od premierskata funkcija. Bler izjavi deka april 2007 godina kke bide posledniot mesec od negoviot premierski mandat, pishuva Arab tajms. Vesnikot go argumentira svoeto tvrdenje za amerikanski napad vrz Iran i so pochnatoto rasporeduvanje brodovi na Voenata mornarica na SAD vo reonot na Persiskiot Zaliv. Dostignuvanjeto na Òkritichnata masaÒ se ochekuva kon krajot na januari. Vesnikot go citira i Sem Gardiner, polkovnik vo penzija i dolgogodishen predavach po taktika vo tri amerikanski voeni akademii. Spored nego, nekolku dena pred pochetokot na napadot protiv Iran, avionski cisterni na amerikanskata voena avijacija Òkke bidat rasporedeni vo chudni mesta, kako shto e BugarijaÒ.

IRAK
Bush bara Amerikancite da mu dadat shansa
Amerikanskiot pretsedatel dzordz Bush, vo negovoto sedmo obrakkanje do nacijata, gi povika Amerikancite Òda i dadat shansaÒ na negovata nova strategija da pochne da dava rezultati. Neuspehot vo Irak kke ima Òteshki poslediciÓ, izjavi Bush pred Kongresot. Vo govorot toj, isto taka, se fokusirashe na domashnite prashanja i apelirashe do politichkite protivnici da mu se prikluchat vo reshavanjeto na najdlabokite amerikanski problemi. Vo govorot rechisi ne beshe ponudeno nishto novo za poddrzhuvachite na pretsedatelot, a ushte pomalku za negovite protivnici.

Ova e mozhebi znak za namaluvanje na ochekuvanjata od preostanatite dve godini od ovaa administracija vo prvoto obrakkanje na Bush do nacijata, otkako demokratite ja prezedoa kontrolata vo Kongresot. Neodamna sprovedenite anketi pokazhuvaat deka samo sekoj treti glasach ja odobruva rabotata shto ja izvrshuva Bush, pravejkki go na toj nachin ponepopularen otkolku koj bilo drug pretsedatel vo poslednive 50 godini, osven Richard Nikson tokmu pred negovoto povlekuvanje od funkcijata.

Amerikanskata invazija vrz Irak "idiotska odluka"
Amerikanskata invazija vrz Irak vo 2003 godina bila "idiotska odluka" i sega irachkata vojska treba da go napravi Bagdad bezbeden za da se osigura idninata na drzhavata, izjavi irachkiot potpretsedatel Abel Abdul Mahdi.

"Irak beshe pod okupacija, a toa beshe idiotska odluka", izjavi Mahdi na Svetskiot ekonomski forum vo Davos. Mahdi reche deka irachkata vlada planira da donese vojska vo Bagdad od okolnite podrachja i reche deka odlukata na SAD dali kke rasporedat povekke vojnici e tehnichko prashanje.
Komisijata za odnosi so stranstvo vo Senatot glasashe protiv odlukata na amerikanskiot pretsedatel Bush za dopolnitelni 21.500 amerikanski vojnici vo Irak.

Al Zavahiri se podbiva so Bush
Ajman al Zavahiri, vtoriot chovek na Al kaeda, se podbivashe vo svojata videoporaka so planot na dzordz Bush. Zavahiri, koj e desna raka na Osama bin Laden, reche deka Bush treba da si ja isprati celata amerikanska armija za da bide unishtena. ÒVo posledniot govor Bush vo svoeto lomotenje reche deka kke isprati 20.000 svoi vojnici vo Irak. Go prashuvam: Zoshto isprakkash samo 20.000 vojnici? Zoshto ne ispratish 50.000 ili 100.000?Ó - veli Zavahiri.

ÒNe znaesh li deka pcite na vojnata vo Irak se netrpelivi da gi progoltaat trupovite na tvoite vojnici. Naprotiv, treba da ja ispratish celata armija da bide unishtena od racete na mudzahedinite, za celiot svet da kurtuli od tvojata zlobaÓ - se podbivashe Zavahiri, figura shto ja smetaat za ideoloshki tatko na Al Kaida, za chija glava, SAD raspishaa nagrada od 25 milioni amerikanski dolari. ÒIrak, zemjata na kalifatot i na dzihadot, mozhe da bide grobnica za 10 tvoi armii, a ne samo za ednaÓ Ð reche nekogashniot hirurg roden vo Egipet. ÒAko nas ne napaggate i ne ubivate, neizostavno kke bidete napadnati i ubieni. Denes dolzhnosta na sekoj musliman e da nosi oruzhje ili da gi poddrzhuva i da im sluzhi na onie shto nosat oruzhjeÓ - veli zamenik-vodachot na Al Kaida.

KUBA
Semejstvoto na Kastro kke bega vo Chile
Kubanskite specijalni sluzhbi podolgo vreme podgotvuvaat operacija za evakuiranje na semejstvoto na Fidel Kastro vo Chile, vo sluchaj na Òvonredna situacijaÒ vo Kuba. Chileanskiot vesnik Merkurio, koj se povikuva na izjava na poraneshen agent na kubanskoto razuznavanje, imenuvan kako Oto, pishuva deka operacijata za brzo izvlekuvanje od zemjata na chlenovite na semejstvoto na Fidel Kastro i na brat mu Raul se podgotvuva shest godini.

Oto izjavil deka rodnini na kubanskiot lider odamna zhiveat vo Chile i deka sinot na Fidel, Dias-Balart Kastro, koj beshe vo kratka poseta na Chile, se sretnal so niv. Oto tvrdi i deka toj lichno uchestvuval vo podgotovkata na operacijata za itno izvlekuvanje na semejstvoto Kastro vo stranstvo. Toj dodal deka rodninite na kubanskiot lider razmisluvaat i za zasolnishte vo Argentina i vo Shpanija. Vo Shpanija tie imaat mnogu nedvizhni imoti, a povekke chlenovi na semejstvoto imaat i shpansko drzhavjanstvo, tvrdi poraneshniot agent.

RUSIJA RAMISLUVA ZA NASLEDNIK NA SHEFOT NA DRZHAVATA
Medvedev ili Ivanov naslednici na Putin
Ruskiot pretsedatel Vladimir Putin, komu narednata godina mu istekuva i vtoriot mandat, izjavi deka vekke dolgo vreme razmisluva za svoj naslednik i deka za najvazhnata funkcija kke nominira nekogo koj kke ja prodolzhi politikata shto toj pred sedum godini ja zapochna, otkako go nasledi Boris Jelcin. Iako zapadnite mediumi od poddamna shpekuliraat deka Putin, zaradi golema popularnost shto ja uzhiva vo javnosta (go poddrzhuvaat 87 otsto od Rusite) bi mozhel da go promeni Ustavot i da se kandidira za tret mandat, samiot pretsedatel povekkepati naglasi deka nema namera povtorno da se kandidira za ovaa funkcija.

Najgolemi izgledi da dojdat na pretsedatelskoto mesto vo momentov imaat Dmitrij Medvedev (43), prviot zamenik na premierot i eden od chelnite lugge na Gasprom, najgolemata svetska kompanija za eksploatacija i transport na gas, i Sergej Ivanov (54), zamenik-premier i minister za odbrana. Medvedev beshe shef na shtabot na Putin za vreme na pretsedatelskata kampanja, a Ivanov, kako nego, beshe eden od nachalnicite na KGB. Obajcata imaat dobri odnosi so Putin i po poteklo se od Sankt Peterburg, tokmu kako i shefot na drzhavata.

Stanislav Belkovski, prviot chovek na nezavisniot Institut za nacionalna strategija, veli deka Medvedev edna godina nanazad ja gubi trkata za mesto naslednik na Putin. No, do pretsedatelskite izbori (mart 2008) ima ushte dosta vreme, pa postoi mozhnost i Putin da izvleche Òkec od rakavotÓ, odnosno za naslednik da imenuva i nekoja pomalku poznata lichnost vo javnosta, kakov shto beshe i toj koga Elcin go izbra za taa funkcija

VOJNA NA ZVEZDITE
Potvrdeno soboruvanje na kineski meteoroloshki satelit
Kina za prvpat potvrdi deka izvrshila test na proektili za soboruvanje sateliti, no insistira deka nejzinata vselenska programa ne pretstavuva zakana za svetot. ÒSo ogled na uspeshniot test, Kina vekke gi izvesti drugite drzhavi, meggu koi i SAD. No, Kina i ponatamu kke se zalaga za miroljubivo istrazhuvanje na vselenata. Kina nikogash ne uchestvuvala vo kakva bilo trka vo vooruzhuvanje, a taka i kke ostaneÓ - izjavi kineskiot minister za nadvoreshni raboti Liu dzianchao. Testot pri koj beshe unishten kineski meteoroloshki satelit znachi deka Kina bi mozhela da unishtuva i shpionski sateliti na drugi zemji, predizvika zagrizhenost vo svetot od eventualna nova vselenska trka vo vooruzhuvanje.

LIBAN
Pekolni protesti
Opozicijata se obiduva da ja urne zakonski izbranata vlada na Fuad Siniora vo Liban, so ogromni protesti vo Bejrut poradi koi gradot pak se pretvori vo pekol. Duri 15 lica se raneti od istreli vo minatonedelnite sudiri vo Liban meggu privrzanicite i protivnicite na vladata. Antivladinite demonstranti gi blokiraa glavnite patni arterii vo Bejrut so zapaleni avtomobilski gumi i drugi naseleni mesta. Javniot patnichki transport i mnogu pretprijatija se zatvoreni. Iljadnicite demonstranti gi blokiraa ulicite vo centarot na Bejrut i juzhnite predgradija na libanskiot glaven grad vo znak na protest poradi vladata. Shtrajkot go organiziraat proiranskata radikalna grupa Hezbolah i drugi opoziciski partii, meggu koi i hristijani. SAD vetija deka Liban kke dobie ogromna pomosh od meggunarodni donatori, koi kke se sostanat za da ja zashtitat prozapadnata vlada na Siniora.

Izrelskiot pretsedatel obvinet za siluvanje
Izraelskite obviniteli kke go obvinat pretsedatelot Moshe Kacav za seksualni zlostorstva protiv namalku edna zhena od negovite vraboteni, soopshtija pretstavnici na Ministerstvoto za pravda.

Radioto Izrael i televizijata Kanal 10 objavija deka obvinenijata kke vkluchat i siluvanje. Kacav, chija pozicija e formalna, negirashe deka napravil zlostorstvo vo skandalot shto eruptirashe po obvinuvanjata za seksualno zlostavuvanje od nekolku poraneshni chlenovi na personalot.

NEVREME
Snezhen haos niz Evropa
Trojca lugge zaginaa vo soobrakkajniot haos shto snegot i golomrazicata go predizvikaa niz Evropa, so zapiranje na vozovi, avioni i prekin na snabduvanjeto so struja vo iljadnici domakkinstva. Golomrazicata na patishtata predizvika povekke soobrakkajki vo Germanija kade shto zaginaa tri lica, a desetici bea povredeni. Vo Shtutgart okolu iljada patnici vo avioprevozot bea zatecheni poradi otkazhuvanjeto na 70 letovi poradi silnite snezhni vrnezhi. Vo Britanija, prviot sneg ovaa zima go prekina patniot i zheleznichkiot soobrakkaj na jugoistochniot del od drzhavata. Patnicite chekaa na mnogu soobrakkajni linii kon London. Temperaturite padnaa na minus 10 Celziusovi stepeni vo delovi od Francija. Okolu pet iljadi vozila bea zaglaveni koga avtopatot A6, shto se protega niz istochna Francija, beshe otsechen od snegot, a 200 policajci i pozharnikari im pomagaa na zaglavenite vozachi. Vo avstriskata provincija Karintija, 12 iljadi domovi ostanaa bez struja koga teshkite snezhni naslagi soborija drvja vrz elektrichnite kabli, a vlastite objavija predupreduvanje

ÒSLUChAJ LITVINENKOÓ
Ubiecot kke umre po tri godini
Liceto shto ja stavilo ampulata so polonium 210 vo chajot na poraneshniot ruski razuznuvach Aleksandar Litvinenko, kke umre po tri godini, izjavi poraneshniot agent na KGB, Oleg Gordievskij vo intervju za vesnikot Moskovskij komsomolec. Gordievskij, koj rabotel za britanskata razuznavachka sluzhba MI-6, vesnikot go pretstavuva kako vazhen svedok na ubistvoto na Litvinenko. Toj tvrdi deka ubijcite na Litvinenko go sledele pokojniot ruskiot agent na "site mozhni mesta" i postojano so sebe go nosele radioaktivniot polonium, shto negativno se odrazilo na nivnoto zdravje. Spored nego, izgleda malku nelogichno za ubistvoto na Litvinenko da se iskoristi polonium 210, chija edna ampula chini okolu 10 milioni dolari, koga toa mozhelo da se napravi na mnogu poednostaven nachin. ÒNo, zemete go za primer bogatashot shto zhivee vo Anglija - Roman Abramovich.

Toj ja gradi najgolemata jahta vo svetot. Toa ne chini milioni, tuku milijardi. Abramovich dava milioni za Chelzi. Togash shto se za chovek kako nego 10 milioni za nekakva tableta so koja bi se izvrshila edna operativna akcija? Sekako deka ne se mnoguÓ, veli Gordievskij vo intervjuto i ocenuva deka ubistvoto najverojatno go izvrshil ekspert. "Koj e toj shto bi mu dal preparat vreden 10 milioni dolari na neobuchen chovek?", prashuva Gordievskij.

KINA
Evakuacija na 3.500 lugge
Kineskite vlasti evakuiraa rechisi 3.500 zhiteli na oblasta vo blizina na napushtena dupchalka za gas kaj gradot Chongching, vo jugozapadniot del na zemjata. Evakuacijata e sprovedena otkako doshlo do istekuvanje otroven gas, no nema vesti za mozhni zhrtvi, javi kineskata drzhavna agencija Sinhua. Pri istekuvanje gas vo taa oblast pred tri godini pochinaa 198 lugge, a 9.000 bea zgrizheni vo bolnica. Vednash e formirana specijalna edinica so zadacha da ja zatvori dupchalkata, a evakuirani se site zhiteli vo radius od eden kilometar. Minatiot mesec od edna instalacija vo provincijata Sichuan, gas istekuvashe shest dena, poradi shto bea evakuirani 12.000 zhiteli.

FRANCIJA
Ushte ednash presadeno lice
Eden 27-godishen mazh stana vtoriot chovek kojshto prezhiveal delumna transplantacija na liceto vo Francija vo period malku podolg od edna godina. Timot na doktori vo Val-de-Marne blizu do Pariz ja izvede 15-chasovnata operacija, soopshti dnevniot vesnik Parisien. Chovekot, koj ne beshe imenuvan, stradal od bolest shto go deformira liceto. Na chovekot mu beshe daden nov nos, lice i brada. Operacijata beshe ista kako onaa shto beshe izvedena vrz Izabel Dinor, Francuzinka koja beshe podlozhena na prvata delumna transplantacija na lice vo noemvri 2005, otkako taa beshe obezlichena koga ja napadna nejzinoto kuche. Vo april minatata godina, kineski doktori soopshtija deka izvele delumna transplantacija vrz 30- godishna zhena shto ja napadnala mechka

BRITANIJA
Policijata traga po NLO viden od pedesetina lugge
Britanskata policija otvori oficijalna istraga, otkako pedesetina lugge se javile tvrdejkki deka videle misteriozna svetlina vo portokalova boja na neboto, za vreme na poslednite snezhni vrnezhi vo zemjata. Meggu onie koi go prijavile sluchajot so neobichnoto sluchuvanje na neboto e i eden soobrakkaen policaec koj izjavi deka ne znae od kade poteknuva neobichnata svetlina srede nokk, pa se somneva deka taa mozhe da e od NLO, bez razlika kolku seto toa da izgleda neverojatno. Svedocite koi se javile vo policijata objasnuvaat deka prvo mislele oti stanuva zbor za ognomet ili neshto slichno na toa, no se zagrizhile koga zabelezhale deka zad portokalovata svetlina nema nitu pukotnici, nitu pak bilo shto pagga na zemjata, kako shto obichno se sluchuva pri ognometi. Najgolem broj od svedocite se od mestoto Ilfild od oblasta Zapaden Saseks vo Anglija. Pretstavnik na astronomskoto drushtvo Krauli izjavi deka astronomite se zbuneti od pojavata, odbivajkki da komentira bilo shto drugo.

KANADA
Sudenje na ubiecot na 49 zheni
Porotnicite kke gledaat video-snimka so intervjuata vo koi obvinetiot seriski ubiec Robert Vilijam Pikton priznava deka ubil 49 zheni. Pikton, (56), beshe obvinet po 26 tochki za prvostepeno ubistvo, pretezhno za ubivanje na prostitutki i zavisnici od droga koi ischeznale od sosedstvoto vo Vankuver vo 1990-te. So zavrshuvanjeto na prviot den na sudenjeto, na porotnicite im beshe soopshteno deka kke mozhat da go posmatraat Pikton kako zboruva za svoite zlostorstva od prva raka, koga kke prodolzhi sudenjeto.

Obvinitelot Deril Prevet ja vchudonevidi sudnicata koga reche deka Pikton i rekol na istragata, kako i na eden policaec na tajna zadacha shto se infiltriral vo negovata zatvorska kkelija, deka ubil 49 zheni.

"Kke ubiev ushte ednash i kke dojdev duri do brojot 50", Prevet go citirashe Pikton. "Si go iskopav sopstveniot grob poradi toa shto ne bev vnimatelen", rekol Pikton.

Pochinaa najstariot mazh i najstarata zhena na svetot
Najstariot chovek vo svetot spored Ginisovata kniga na rekordi pochina vo Portoriko na 115 godishna vozrast. Emilijano Merkado Del Toro pochina vo svojot dom vo gradot Izabela, "kako mal angel", veli negovoto semejstvo, spored on-lajn izdanieto na vesnikot Primera hora.

Emilijano e roden vo avgust 1891 i rabotel vo industrijata za obrabotka na shekkerna trska.

Najstarata zhena na svetot pochina vo Montreal na 115 godini, objavija kanadskite mediumi. dzuli Vinefred Bertran pochinala vo chetvrtokot vo starechki dom kade shto zhiveela minatite 35 godini. "Samo prestana da dishe. Ubavo e taka da se pochine", izjavil nejziniot 73-godishen vnuk Andre Bertran. dzuli Bertran, poznata kako Vini, se rodila na 16 septemvri 1891 godina vo selo vo Kvebek. Taa bila najstarata od shest deca i nikogash ne se omazhila. Taa stana najstarata zhena vo svetot vo dekemvri otkako Elizabet Bolden, koja se rodila vo 1890 godina, pochina vo Memfis, Tenesi. Sega najstarata zhena vo svetot e 114-godishnata Ema Tilman od Hartford, Konektikat