Oficijalniot portparol na Ahtisari, Remi Durlo, izjavi deka pratenikot na ON kke otpatuva za Belgrad i Prishtina na 2 fevruari da go iznese predlogot pred vlastite. Kontakt-grupata ja diktira politikata na Kosovo, otkako ON ja prezede kontrolata nad pokrainata so albansko mnozinstvo vo 1999 godina. Ahtisari go izgotvi planot po ednogodishna shatl-diplomatija i bezuspeshnite srpsko-albanski pregovori. Diplomatski izvori velat deka sredbata vo Viena mu beshe poslednata stanica, pred da go prezentira planot pred srpskite i kosovski pretstavnici. Ahtisari kke odrzhi pregovori so Srbite i Albancite vo narednive nedeli, no diplomati velat deka samo kke se doteruvaat detali od planot.

Diplomatski izvori soopshtija deka planot kke go postavi Kosovo na pat kon nezavisnost so meggunaroden nadzor, so shto kke ima pravo da aplicira za chlenstvo vo meggunarodnite organizacii, kako ON, MMF i Svetskata banka. Tie izjavija deka planot kke nosi pravo za dvojno drzhavjanstvo, i kke ja natera Prishtina da vospostavi dobri odnosi so Srbija, no ne kazhuva nishto za suverenitetot na Srbija.

Specijalen pregovarachki tim za kosovskata reakcija
So kosovskata reakcija na predlogot na Marti Ahtisari kke se spravuva specijalniot pregovarachki tim koj od neodamna dobi zgolemeni ingerencii, pishuva vo poslednata analiza Balkanskata istrazhuvachka mrezha - BIRN. Osnovna prichina za vakvoto reshenie, kako shto e navedeno vo analizata, e slabata Vlada na premierot Agim Cheku koja odvaj ima mnozinstvo vo parlamentot, po otcepuvanjeto na frakcijata na Nedzat Daci od vladeachkata Demokratskata liga za Kosovo. Timot go vkluchuva pretsedatelot na Kosovo Fatmir Sejdiu, pretsedatelot na parlamentot Kolj Berisha, premierot Agim Cheku i liderite na opozicijata, Hashim Tachi i Veton Suroi. ÓVladata e vo kriza. Vsushnost nikogash i ne bila efikasna, i tokmu zatoa moravme da go formirame ova telo ÔTimot na edinstvoÕ za da nosime odluki za dobroto na narodotÓ, veli Jil Hodza, chlenot na opoziciskata partija ORA na Suroi. Analiticharite veruvaat deka otsustvoto na Redzep Haradinaj od Kosovo, koj na 5 mart kke odi na sudenje za voeni zlostorstva vo Hag, dopolnitelno kke go zaslabne vladiniot legitimitet. Istovremeno so ogled na toa shto pretstavuva shiroka koalicija od site glavni politichki partii, nestabilnata vladejachka koalicija kke ja spodeli odgovornosta za prifakkanje na meggunarodniot predlog za statusot, so shto kke se izbegnat natamoshni kritiki.

Najaveno zasiluvanje na bezbednosnite merki
Kosovskata policija podgotvuva operativen plan, narechen Blindirana lisica, koj predviduva zgolemuvanje na merkite za bezbednost po objavuvanjeto na predlogot na pretstavnikot na ON za Kosovo Marti Ahtisari za idniot status na pokrainata. ÒOkolu 10 iljadi domashni i meggunarodni policajci od mirovnite sili na KFOR kke bidat vo sostojba na gotovnost vo sluchaj na porast na tenziiteÓ, soopshti kosovskata policija. Kosovskiot premier Agim Cheku izjavi deka ne ochekuva nemiri na Kosovo, posebno vo severot na pokrainata, po objavuvanjeto na predlogot za idniot status. ÒJa sledime sostojbata. Policiskata sluzhba i KFOR ja garantiraat bezbednosta i sega i po objavuvanjeto na statusotÓ, izjavi Cheku.

Cheku: Evropa nema hrabrost da donese teshki odluki!
Pretsedatelot na Privremenata vlada na Kosovo Agim Cheku izjavi deka e dlaboko razocharan zatoa shto Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa vo sredata vo Strazbur, od rezolucijata za Kosovo go isfrli chlenot so koj se preporachuva uslovna nezavisnost na pokrainata. ÒEvropa se ushte nema hrabrost da donese teshki odlukiÒ, potencirashe Cheku po sostanokot so shefot na UNMIK Joakim Riker.

ÓGardijanÓ: Prodolzhuvaat konsultaciite za statusot na Kosovo
Zapadnite zemji od Kontakt grupata - SAD, Britanija, Germanija, Italija i Francija, se soglasile da se prodolzhi so konsultaciite okolu idniot status na Kosovo i po prezentiranjeto na predlogot od specijalniot pretstavnk na ON, Marti Ahtisari, objavi londonski Gardijan. Vesnikot ocenuva deka takvata odluka na Zapad e "pogreshna i shtetna", zatoa shto odlaganjeto na reshenieto mozhe da predizvika novo nasilstvo vo pokrainata, osobeno zatoa shto se znae deka nereshitelnosta kke ja iskoristi Belgrad za da prodolzhi so politikata na odolgovlekuvanje.

Spored vesnikot, takvite igri na odolgovlekuvanje na Belgrad ne mozhe da se toleriraat do nedogled, a Zapad ne smee da deluva isplasheno. Nesigurnosta na zapadnite zemji vesnikot ja objasnuva so chuvstvoto za vina poradi bombardiranjeto od 1999 godina, poradi iluzijata deka Srbija e podelena Òmeggu nacionalisti i proevropski nastroeni politichariÓ, kako i poradi stravot od rusko veto vo Sovetot za bezbednost na ON. Rusija vo Sovetot za bezbednost mozhe da ja blokira odlukata, no vo praksa ne mozhe da ja zapre nezavisnosta na Kosovo, pishuva Gardijan.

IZBORI VO SRBIJA
Demokratskite partii pred machni pregovori za vlada
Srbija se soochuva so dolgi koalicioni pregovori i najverojatno kke formira Vlada so kratok vek, otkako izborite ne donesoa jasno mnozinstvo i gi urna nadezhite na Zapad deka nacionalistite kke bidat porazeni. Ultranacionalistichkata Radikalna partija osvoi golem del od glasovite, no od partijata velat deka ne ochekuvaat od prozapadniot pretsedatel Boris Tadikk da pobara da formiraat Vlada. Od Tadikk se ochekuva da pobara koalicionen dogovor so premierot vo zaminuvanje Voislav Koshtunica i so malata Liberalna partija. "Tadikk vekke izjavi deka nema da go pochituva demokratskiot princip i deka nema da i dade mandat na Radikalnata partija", izjavi potpretsedatelot na radikalite Tomislav Nikolikk. "Kke mora da pochekame da vidime dali e mozhno Demokratskata partija i Demokratskata partija na Srbite (na Koshtunica), zaedno so treta partija da formiraat vlada, dali edna takva vlada bi mozhela da funkcionira", izjavi Nikolikk.

Demokratite na Tadikk imaa rechisi dvojno povekke glasovi od prethodnite izbori i sega se najgolemata partija vo prozapadniot blok, lesno nadminuvajkki ja partijata na Koshtunica. Tadikk izjavi deka Kosovo najverojatno vekke e zagubeno, no Koshtunica se drzhi so nacionalistichkiot stav deka nikogash nema da se otkazhat od zemjata shto Srbite ja smetaat za sveta i za kolevka na srpskata drzhava. "Pregovorite kke traat dolgo i mozhno e naskoro da imame novi izbori", reche politichkiot analitichar Dushan Janjikk. Tadikk i Koshtunica kke treba da napravat kompromis, osobeno zashto nekoi pretstavnici na demokratite se protivat na sojuznishtvo so Koshtunica.

DSS: Ili Koshtunica premier ili novi izbori
Demokratskata partija na Srbija na aktuelniot srpski premier Voislav Koshtunica se zakani deka kke isprovocira novi parlamentarni izbori vo zemjata, dokolku nejziniot lider ne ja zadrzhi premierskata funkcija vo novata vlada na Srbija. Funkcionerot na DSS Dragan Sormaz za vesnikot Pres izjavi deka osnoven uslov za vlez na partijata vo novata koaliciska vlada e Koshtunica da ostane premier. ÒAko toj uslov ne bide ispolnet, nie kke odime na novi izboriÒ, istakna Sormaz. DSS i nejzinite koaliciski partneri na izborite na 21 januari osvoi 47 mesta vo 250-chlenoto Sobranie i bez nejzina poddrshka partiite od t.n. demokratski blok ne mozhat da obezbedat mnozinstvo za izbor na nova vlada. DS na Boris Tadikk na izborite osvoi 64 mandati, dodeka ostanatite dve partii shto ja poddrzhuvaa Vladata na Koshtunica - G17 plus i Socijalistichkata partija na Srbija osvoija 19, odnosno 16 mesta. Na izborite pobedi ekstremnata nacionalistichka Srpska radikalna partija koja osvoi 81 pratenik, no taa soopshti deka kke ostane vo opozicija, bidejkki ne mozhe da najde partneri za formiranje mnozinska koaliciska vlada.

LONDON
Kralskite predmeti prodadeni i pokraj zakanite na grchkata Vlada
Grchkite kralski predmeti shto bea izlozheni za prodazhba na aukcija vo uglednata Kristi vo London, se prodadoa po shest pati povisoka cena od prvichno najavenata, i pokraj protestite i zakanite na Vladata vo Atina. Po dvodnevnoto nadavanje, 850 najrazlichni predmeti od imotot na poraneshniot grchki kral Georgi Prvi, koj vladeel so Grcija od 1863 do 1913 godina, koga bil ubien, se prodadoa za suma od 9,3 milioni funti, odnosno za okolu 13,9 milioni evra. Aukcijata vo Kristi pomina vo napnata atmosfera, otkako grchkata Vlada soopshti deka site predmeti shto se staveni za prodavanje se sopstvenost na Grcija. Vo ostro intoniranoto pismo od grchkiot minister za kultura Georgis Vulgarakis, shto beshe publikuvano vo javnosta, Vladata vo Atina barashe zapiranje na aukcijata i se zakani so tuzhbi i sudski procesi za aukciskata kukka Kristi i za site shto kke gi kupat "spornite" kralski predmeti. Spored ministerot Vulgarakis, kralskite predmeti se "ilegalno izneseni" od Grcija, pa nivnoto prodavanje e sprotivno na konvencijata na UNESKO i "nesvojstveno za civilizirani drzhavi". Kristi gi odbi obvinuvanjata od Atina, objasnuvajki deka istiot minister ednash vekke rekol deka "imalo dozvola" za nivnoto iznesuvanje od Grcija.

NORVEShKA
Penzioneri emigriraat na Balkanot
Okolu 100.000 norveshki penzioneri kke uzhivaat vo poslednite denovi od zhivotot vo specijalni sela shto za niv kke se gradat na romanskiot i na turskiot breg. Kompanijata Teknopark planira da pochne so izgradba na ogromen gradezhen proekt, koj, spored segashnite proceni, kke chini 20 milijardi amerikanski dolari. Vesta ja potvrdi i romanskata kompanija Aksur holding, koja e eden od partnerite vo proektot. Selata vo Romanija najverojatno kke niknat meggu Megdidia i Konstanca na bregot na Crno More. Prvata faza na proektot kke se gradi vo Cheshme, Turcija, pishuva turskiot vesnik Sabah. Proektot e doveren na Bliskoistochniot tehnichki univerzitet i predviduva izgradba na okolu 20 sela, koi kke stanat vtor dom za norveshkite penzioneri.

Osuden Albanec shto prodaval apchinja za samoubistvo
Germanski sud go osudil Albanecot Kejdi Sendo (23) na tri godini i devet meseci zatvorska kazna poradi prodavanje smrtonosni apchinja preku Internet. Sendo, koj uspeal od svojot ÒbiznisÒ da zaraboti nad 8.000 evra, od sobata vo kukkata na svoite roditeli vo germanskiot grad Vupertal im nudel na potencijalnite samubijci na Internet, meshavina od smrtonosni apchinja, koi gi nabavuval od apteka so falsifikuvani recepti. Dosega najmalku dve lica pochinale od negovite apchinja, a od osumnaesette lica shto gi kupuvale ÒpreparatiteÒ na Sejdo, najmladiot klient imal 19 godini.

Grchkata policija oslobodi 24 zheni prisiluvani na prostitucija
Grchkata policija izvrshila racija vo tri stana vo okolinata na Atina, pri shto uapsila shest lica i oslobodila 24 zheni od istochna Evropa koi bile prisiluvani na prostitucija. Uapseni se dvajca mazhi i chetiri zheni, obvineti za pripadnost na kriminalna mrezha, perenje pari, kidnapiranje i svodnishtvo, bez da se soopshti nivniot identitet. Povekketo od oslobodenite zheni bile od Rusija, no i od Litvanija i Letonija. Tie bile drzheni vo stanovite protiv nivna volja, izlozheni na nasilstvo i promoruvani da rabotat kako prostitutki vo okolinata na Atina. Na zhenite prvo im bile ponudeni legalni rabotni mesta vo barovi vo glavniot grad na Grcija, za potoa da im bidat odzemeni pasoshite i da bidat zatvoreni vo stanovi.

Vo Turcija sedummina osudeni za planiranje na atentat vrz Bush
Turskiot sud osudi sedummina islamistichki aktivisti koi planirale atentat vrz amerikanskiot pretsedatel dzordz Bush za vreme na NATO samitot vo 2004 godina. Obvinetite se osudeni i za chlenuvanje vo radikalnata grupa Ansar al Islam, za koja se pretpostavuva deka e povrzana so Al Kaida. Osudenite se uapseni pri policiska operacija vo gradot Bursa vo april 2004 godina, dva meseci pred odrzhuvanjeto na Samitot na NATO vo Istanbul. Pri pretres na nivnite domovi i kancelarii, otkrien e eksploziv i drug materijal za proizvodstvo na bombi, kako i ogneno oruzhje. Osudenite za vreme na istragata priznale deka planirale da izvrshat samoubistven napad vrz Bush. Liderot na grupata Alpaslan Toprak osuden e na 12 godini i shest meseci zatvor, a ostanatite na shest godini i tri meseci zatvor.

Pripadnici na OVK podgotvuvale atentat vrz crnogorskiot obvinitel
Grupa kosovski Albanci, pripadnici na poraneshnata Osloboditelna vojska na Kosovo - OVK, podgotvuvale napad vrz crnogorskiot specijalen obvinitel za organiziran kriminal Stojanka Radovikk, objavi podgorichkiot vesnik Vijesti. Vesnikot naveduva deka policijata gi proveruva zakanite koi Radovikk gi dobila po pokrenuvanjeto obvinenija protiv 18-chlena grupa Albanci, koi se tovarat za podgotovka na teroristichka akcija vo Crna Gora so cel sozdavanje zaseben albanski region. Policijata gi sledela pripadnicite na kosovskata grupa, koi nekolku pati vleguvale vo Crna Gora i ja napushtale, no neodamna uspeale da pobegnat na Kosovo koga doznale deka se otkrieni.

Zatvor za bosanskiot imam-pedofil
Dve godini zatvor poradi seksualen napad na maloletni devojchinja dobi imamot od severozapadna Bosna, Zuhdij Mulalikk osuden poradi bludnichenje nad shest devojchinja na vozrast meggu 6 i 12 godini. Devojchinjata bile zloupotrebeni za vreme na verskata nastava shto ja posetuvale kaj imamot.

Teroristi im se zakanuvaat na ministrite Bakojani i Polidoras
Spored vesnikot Pondiki, teroristichkata organizacija Revolucionerna borba ja prezede odgovornosta za napadot so raketa vrz ambasadata na SAD vo Atina na 12 januari i se zakani deka kke gi eliminira ministerkata za nadvoreshni raboti Dora Bakojani i za odbrana Viron Polidoras. Smrtni zakani se upateni i do sudiite shto go vodat procesot protiv osomnichenite pripadnici na teroristichkata grupa 17 noemvri.

Sekoj tret Bugarin kke bide Rom!
Po 13 godini, sekoj tret Bugarin kke bide Rom! Toa stanuva jasno od prouchuvanjata na Institutot po sociologija na Bugarskata akademija na nauki, pishuva sofiski Monitor. Kako shto istaknuva eden od nositelite na proektot, Aleksej Pamporov, vo 2007 godina brojot na Romite kke bide okolu 815.315 ili 11 otsto od vkupnoto naselenie na Bugarija. Ekspertite presmetale deka pri segashniot prirast na Romite koi zhiveat vo "geta" i pri zgolemuvanje na smrtnosta kaj Bugarite, vo 2020 godina, Romite kke bidat 30 procenti od bugarskoto naselenie. Spored podatoci od porodilishtata, 70 otsto od novorodenite deca vo Bugarija se so temna kozha. Monitor objavi i deka spored edno drugo nauchno isleduvanje e konstatirano deka sekoj petti gragganin vo Bugarija po 20 godini kke bide nepismen.

Hrvatite shampioni vo pcuenje
Vo bozhikknata poraka do katolichkite vernici, hrvatskiot kardinal Josip Bozhanikk gi navede pcostite kako eden od glavnite neprijateli na semejniot mir i zaednishtvoto. Toa e sosema opravdano, velat analiticharite, bidejkki Hrvatite se vbroeni meggu najzhestokite i najinovativnite pcujachi. Lingvistite vo Hrvatska se ednoglasni deka zaedno so Italijancite i so Ungarcite, Hrvatite se na svetskiot vrv - i toa vo site disciplini - od raznovidnosta do zhestinata na pcuenjeto. Profesorot d-r Stipe Botica, profesor po usna knizhevnost na Filozofskiot fakultet vo Zagreb, istaknuva deka najgolemi pcujachi se izrazeno katolichkite narodi na jugot na Evropa. Stanuva zbor za paradoks bidejkki Hrvatite formalno drzhat do verata i do svetinjite, a podgotveni se so pcosti tokmu niv da gi ispoganat do krajna merka. Spored d-r Ivan Grubishikk, sveshtenik i sociolog, Ònekogash pcueja samo ribarite i selanite, a deneska site - duri i malite decaÓ.

Slovenec kke go prepliva Amazon
Slovenskiot plivach Martin Strel (52), koj gi preplival po dolzhina rekite Jang Ce, Dunav, Parana i Misisipi, planira nov podvig, za koj treba da se bide hrabar i po malku lud. Strel naumil da ja prepliva najpolnovodnata reka na svetot, Amazon, od Peru do Brazil.

Toj podvig, shto nikoj do sega ne go napravil, kke bide snimen i emituvan vo realno vreme pochnuvajkki od 1 fevruari. ÒRekata e dolga 5.430 kilometri i polna so najrazlichni opasnosti. Kandiru, pirana i pororoka se meggu najopasnite zhivotni so koj kke se soocham. Prvata e riba shto mozhe da mi vleze vo teloto i da predizvika nekoi seriozni bolesti. Vtorata e riba shto mozhe da gi izgrize mojot kombinezon za plivanje, a potoa i mene. A tretoto e silen bran shto mozhe da me udavi. Imav mnogubrojni koshmarni sonishtaÓ - izjavi hrabriot avanturist, koj ima tri stavki vo Ginisovata kniga na rekordi. ÒPlanot e ednostaven, kke plivam po sredinata kade shto ima najmalku opasni zhivotni, pirani i otrovni zmiiÓ - izjavi Strel.

Obvinuvanje za drzhaven udar vo Romanija
Romanskiot pretsedatel Trajan Bashesku ostro go napadna svojot prethodnik Jon Iliesku i go obvini deka se obiduva da izvrshi "drzhaven udar", objavija vesnicite vo Romanija. Spored Bashesku, namerata na opoziciskata Socijaldemokratska partija da go smeni zakonot za referendumi, pretstavuva obid za "drzhaven udar", so cel da se olesni procedurata za smena na shefot na drzhavata. Socijaldemokratite baraat pretsedatelot na drzhavata da mozhe da bide "razreshen" so polovinata od glasovite plus eden od onie shto uchestvuvale vo referendumot, a ne so mnozinstvo glasovi od site registrirani izbirachi kako shto e sega.