RADIKALEN PLAN PROTIV ZHEDOT

Federalniot premier Dzon HAUARD objavi plan vreden 10 milijardi dolari, so koj federalnata vlada bi gi prezela od sojuznite drzhavi i teritorii kontrolata i upravuvanjeto so vodenite resursi na zemjata.

So radikalniot plan chie sproveduvanje se najavuva da trae 10 godini, se planira znachitelno zgolemuvanje na infrastrukturata za navodnuvanje i irigacija, merki za shtedenje na voda vo zemjodelstvoto i istrazhuvanja po novi izvori na voda vo severniot del na Avstralija.

Centralno mesto vo planot e prezemanje na kontrolata vrz rechniot sliv Mari-Darling od sojuznite drzhavi.

Hauard izjavi deka segashniot nachin na koristenje voda e neodrzhliv, pa e neophodna radikalna i trajna promena na sistemot za upravuvanje so vodite.

Toj dodade deka upravuvanjeto so vodite e najgolemiot ekoloshki predizvik za Avstralija, pa soochuvanjeto so nego mora da bide na nivo na celata zemja.

Hauard reche deka ke pobara od sojuznite drzhavi da go prepushtat na federalnata vlada upravuvanjeto so rechniot sistem Mari-Darling, uverlivo najbogatiot izvor na slatka voda vo Avstralija.

Liderot na federalnata opozicija Kevin RAD izjavi deka go poddrzhuva planot i oti se nadeva deka ke ima sorabotka so federalniot i premierite na drzhavite, zashto problemot so vodata treba da bide nacionalno, a ne politichko prashanje.

Sepak, mnozinstvoto premieri na drzhavite vo slivot Mari-Darling go prechekaa planot so vozdrzhanost. Samo premierot na Nov Juzhen Vels, Moris JEMA, izjavi deka „100 otsto“ go poddrzhuva nacionalniot priod kon sistemot i deka celosno ke sorabotuva so Kanbera.

Shefot na viktoriskata vlada Stiv BRAKS pobara interesite na negovata drzhava da bidat zadovoleni pred da pochnat pregovorite za federalnoto prezemanje na kontrolata na vodite, kako i oti saka da se konsultira so svoite kolegi od drugite drzhavi pred da zazeme poodreden stav.

Toj dodade deka prezemanje na rechniot sistem od strana na federalnata vlada nema da ja reshi krizata so voda.

Majk RAN, premierot na Juzhna Avstralija, reche deka ke go prifati prezemanjeto od strana na federalnata vlada samo ako so vodite upravuva nekoi nezavisno i nepolitichko struchno telo.

Premierot na Kvinslend, Piter BITI, ja obvini federalnata vlada deka odolgovlekuvala so spravuvanje so problemot na sé pomalku voda vo rekite, dolgotrajnata susha i postojano rastechkata potroshuvachka i potrebi od voda, pa sega se obiduva da go nadomesti propushtenoto vreme koga situacijata stanala kritichna.

Samo nekolku dena po objavuvanjeto na federalniot plan na pochetokot na minatata nedela, Biti soopshti deka go otkazhuva referendumot zakazhan za 17 mart, na koj zhitelite na jugoistochniot del na Kvinslend trebashe da glasaat dali se soglasuvaat vodata za pienje da bide meshana so voda prechistena od kanalizacija.

Tie ke pijat reciklirana voda go sakale toa ili ne, pochnuvajki verojatno od krajot na idnata godina zatoa shto rezervite na voda vo toj region, kako i vo Brizbejn i okolni gusto naseleni oblasti, opadnale na kritichno nivo.

Negoviot kolega od Nov Juzhen Vels, Moris Jema, gi smiri zhitelite na negovata drzhava so uveruvanje deka vo dogledna idnina nivnata voda za pienje nema da bide megana so reciklirana kanalizacija.

Spored nego, postojat niza drugi nachini za spravuvanje so problemot, a i NJV ne e vo tolku kritichna situacija kako Kvinslend.

I juzhnoavstraliskiot premier Majk Ran ja otfrli mozhnosta za koristenje vo domovite na prechistena voda od kanalizacija.

Objavuvajki go svojot plan, Dzon Hauard predupredi deka duri i planot da gi dade ochekuvanite rezultati, Avstralijcite mora da se pomirat so sudbinata deka eden den ke pijat voda od prechistena kanalizacija!

PAK NEIZVESNOST OKOLU “MICUBISHI”?
Sindikatot na rabotnicite vo proizvodstvoto AMWU soopshti deka megu vrabotenite vo fabrikata za koli „Micubishi“ vo Adelajd vladee zagrizhenost poradi golemoto namaluvanje na domashnoto proizvodstvo.

Proizvodstvoto na „Micubishi“ na svetsko nivo lani beshe za chetiri otsto pomalo odoshto vo 2005.

Megutoa, od fabrikata vo Adelajd lani izlegoa neshto nad 10.000 koli, rechisi dvojno pomalku odoshto prethodnata godina.

Kompanijata soopshti deka nejzinoto proizvodstvo vo Azija lani bilo za edna tretina pomalo odoshto vo 2005.

Poslednive meseci odnovo se javija shpekulacii okolu idninata na edinstvenata preostanata fabrika za koli na „Micubishi“ vo Avstralija. Vo 2005 kompanijata zatvori edna od dvete svoi fabriki vo Adelajd.

Kon krajot na minatata godina federalnata i vladata na Juzhna Avstralija soopshtija deka idninata na preostanatata fabrika e obezbedena po sostanokot so pretsedatelot na „Micubishi“ vo Tokio.

Megutoa, pretstavnikot na sindikatot reche deka i pokraj tie uveruvanja, neizvesnosta okolu idninata na fabrikata ostanuva.

Toj dodade deka namaluvanje na brojot na proizvedenite vozila bilo ochekuvano, no ne tolkavo.

„Micubishi“ vlozhi golemi investicii i nadezhi vo svojot nov model „380“ koj se proizveduva tokmu vo Adelajd. Megutoa, visokata cena na benzinot predizvika znachitelno opaganje na prodazhbata na golemi koli.

Pretstavnichkata na „Micubishi“ izjavi deka kompanijata e zadovolna so brojot na proizvedeni “380“ i deka fabrikata vo Adelajd lani go ispolnila proizvodniot plan.

Vo meguvreme, kompanijata „Ford“ vo SAD soopshti deka lani ja zabelezhala najgolemata zaguba vo svojata 103 godini dolga istorija - 16 milijardi dolari!

Sepak, toa ne e najgolemata zaguba vo amerikanskata avtomobilska industrija. Vo 1992 „Dzeneral motors“ (kompanija-„majka“ na ovdeshniot „Holden“) registrirashe deficit od 25 milijardi dolari!

SIDNEJ: POVIK ZA SOZDAVANJE ISLAMSKA SUPER-DRZHAVA
Na sobirot odrzhan minatiot vikend vo Sidnej eden radikalen muslimanski klerik povika stotici svoi privrzanici da se pridruzhat na edna globalna inicijativa za sozdavanje islamska super-drzhava.

Indoneziskiot imam Ismail JUSANTO go izlozhi svojot plan za voveduvanje sharijatski zakoni, apsolutistichka forma na Islamot, shirum svetot, kako nachin za nadminuvanje na svetskite politichki i ekonomski krizi.

Jusanto gi povika okolu 500-te prisutni da go otfrlat kapitalizmot kako politichki sistem i, ako treba, toa da go storat niz „dzihad“ („sveta vojna“).

Sobirot go organizira avstraliskiot ogranok na ekstremistichkata grupa „Hizb ut-Tahrir“.

Taa e poznata spored svoite antidemokratski stavovi, zabraneta e vo poveke evropski i bliskoistochni zemji i se doveduva vo vrska so bombashkite napadi vo London vo 2005.

Premierot na Nov Juzhen Vels, Moris JEMA, pobara od federalnata vlada da ja proglasi grupata za nelegalna.

- Taa organizacija veli deka saka da i objavi vojna na Avstralija, na nashite vrednosti i na nashite luge, reche Jema.

Federalniot pravobranitel Filip RADOK odgovori deka nema dovolno dokazi da ja proglasi Hizb ut-Tahrir“ za teroristichka organizacija, no deka nejzinite aktivnosti vo Avstralija budno se sledat.

“PISICI” NA KOLATA NA IGOR OD “GOLEMIOT BRAT”
Igor VURMESKI koj predminatata godina beshe uchesnik vo popularnata televiziska serija „Golemiot brat“, nasobral 19.000 dolari neplateni kazni za serija prekrshoci, megu koi i za parkiranje vo prostor za invalidi, pishuva melburnshki „Herald san“.

Spored vesnikot, na trkalata na kolata na 29-godishniot plochkar od Sidnam sluzhbenici na sherifot mu postavile „lisici“ koi go onevozmozhuvaat dvizhenjeto poradi neplateni 72 kazni za brzo vozenje, neplakanje kazni i nepropisno parkiranje.

Kako shto pishuva „Herald san“, otkako na „Monaroto“ na Igor bile postaveni „lisici“ vo sredata vecher na zheleznichkata stanica Albion vo zapadniot del na Melburn, toj na lice mesto platil vo „kesh“ navodno okolu 10.000 dolari, so vetuvanje deka preostanatiot dolg ke go otplati vo rati, pa voziloto bilo „oslobodeno“.

Vesnikot dodava deka samo vo akcijata na biroto na sherifot minatata sreda i chetvrtok bile sobrani rechisi 80.000 dolari neplateni kazni.

ADELAJD: BEZREDIJA NA PRAZNIKOT
Policijata uapsi 17 tinejdzeri po masovna tepachka na glavno pijani lica za vreme na proslavata na Denot na Avstralija vo Adelajd.

Policijata intervenirala koga masata od okolu 500 lica pochnala tepachka, krshenje na izlozi i prichinuvanje shteta vo naselbata Semafor.

Ochevidcite tvrdat deka avstraliskoto zname bilo kineto i plukano, policajci fizichki napadnati, a prodavnici oshteteni.

Spored eden lokalen zhitel, tepachkata ja zapochnale eden Aboridzin i eden tinejdzer zavitkan vo avstralisko zname, otkako prethodno razmenuvale navredi. Potoa vo tolpata bila frlena raketa i nastanal haos.

Eden mlad vraboten vo lokalno kafule izjavil deka po minatogodishnite rasni bezredija vo Kronala vo Sidnej, sosema e ochekuvano takvi incidenti da se povtorat vo niza drugi delovi na Avstralija, pa i vo Adelajd.

MELBURN: ZAPALENO OSNOVNO UCHILISHTE
Policijata zapochna istraga za pozharot vo edno osnovno uchilishte vo centarot na Melburn, na samo tri dena pred pochetokot na shkolskata godina.

Oganot gi unishtil kancelariite i del od hodnikot na edno osnovno uchilishte vo kvartot Flemington.

Pozharot se smeta za somnitelen zashto vo toj del od gradot vo posledno vreme imalo poveke sluchai na podmetnuvanje ogan vo objekti.

DVE DECA SE ZADUSHILE VO BAGAZHNIK
Dve bratchinja na vozrast od tri i chetiri godini se najdeni mrtvi vo zakluchen bagazhnik na kola vo gratcheto Dabo vo Nov Juzhen Vels.

Policijata veruva deka tie igrajki se vlegle vo bagazhnikot na napushtena kola pokraj nivnata kuka, go zatvorile kapakot i poveke ne mozhele da izlezat.

Vo toa vreme nadvoreshnata temperatura bila 34 stepeni. Po nekolkuchasovna potraga, rodninite gi nashle mrtvi.

PREZHIVEAL TRI KILOMETRI NIZ KANALIZACIJA
Eden mazh se oporavuva vo bolnica od povredite shto gi zdobil koga propadnal vo kanalizacija vo Brizbejn.

Za vreme na poroen dozhd vo gradot, vodata go vovlekla vo podnezemen kanalizaciski kanal od koj uspeal da izleze celi tri kilometri potamu.

Spasuvachkite ekipi bile alarmirani za incidentot, no ne ochekuvale deka chovekot ke prezhivee.

Chovekot chie ime ne e objaveno, kazhal deka dodeka vodata go nosela niz kanalizacionata cevka, toj uspeval da zeme vozduh koga mozhel!

P-VOZACH VO KRITICHNA SOSTOJBA
Eden 23-godishen mladich so suspendirana P-dozvola e vo kritichna sostojba otkako so kolata udri vo dve drvja vo kvartot Aleksandrija vo Sidnej.

Dvajca negovi vrsnici koi bile vo kolata, isto taka se vo bolnica so seriozni povredi, no nivnite zhivoti ne se vo opasnost.

Prethodno eden 21-godishen vozach isto taka so P-dozvola, koj vozel BMW, se obidel da i izbega na policijata vo obid da odbegne alko-test.

Po pokuso gonenje, policajcite go stasale i utvrdile deka koncentracijata na alkohol vo negovata krv bila 0,110.

Dozvolata na lice mesto mu bila suspendirana i toj e obvinet za vozenje vo alkoholozirana sostojba, nadminuvanje na dozvolenata brzina za poveke od 45 km/ch, neistaknuvanje na P-tablichki i nezastanuvanje za alko-test.