Karakachanov, lider na nacionalistichkata partija, izjavi za Dnevnik deka celta na spisokot e da se napravi evidencija na luggeto na koi ne treba da im se dozvoli vlez vo Bugarija. ÒToa se lugge shto pishuvaat negativno za sostojbite vo nasha zemja. Kako i sekoja druga evropska zemja, morame da vodime smetka za toa na koi lugge treba da im dozvolime da vlezat na nasha teritorija. Toa e nashe pravo bidejkki sigurnosta na zemjata e moshne vazhnaÓ - naglasi toj. Spored nego, spisokot so iminjata na nepozhelni lichnosti kke bide zavrshen mnogu brzo. (Dnevnik)

Dosta kako Mara!
ÒPred pet-shest godini Dosta Dimovska postavi, bez dozvola, spomen-plocha na Mara Buneva, koja za sebe mislela deka e Bugarka. Ladno go ubila civilot, drzhavniot sluzhbenik na togashnoto Kralstvo Jugoslavija, izvesen Prelikk. Toa za Dosta Dimovska, bil herojski otpor protiv srpskata okupacija. Patem, kazha deka i sebesi se smeta za sovremena Mara Buneva.

Utredenta, plochata za Buneva i ja iskrshija. Sega i denes, pak, Mara Buneva sozdava problemi. Bugari ja slavat, a ÔkomititeÕ delat shamari. Bugarija diplomatski deli demarsh. Da ja zavrshime prikaznata i dilemata za Mara Buneva, koja e i shto e. Ednash zasekogash.

Bugarite velat nivni sme, i ne ni priznavaat ni jazik ni narod... ako Vardarska Makedonija e oslobodena, vo sodejstvo na makedonskite i srpski partizani - Pirinska e se ushte pod bugarska okupacija, neli.
Pa, kako i Mara Buneva, neka zeme i Dosta Dimovska oruzhje, i neka go ispruzhi so nego Karakachanov srede Sofija. Alternativno, mozhe i nekoj gradonachalnik na Blagoevgrad, Kkustendil... ili drugo mesto vo Pirinska Makedonija, i neka pridonese do osloboduvanje na Pirinska so svoj chin i zhrtva.
Kke ja slavime, potoa, i Mara Buneva i Dosta Dimovska doveka.
Ne e demokratski?! Koj reche deka eÓ.
(Od kolumnata Rajhstag na Pavlovikk vo Vecher)

NE STIVNUVAAT BUGARSKITE PROVOKACII
10.000 amerikanski dolari nagrada za toj shto kje dokazhe deka postoi makedonski jazik i drzhava?!
Bozhidar Dimitrov, direktor na bugarskiot Nacionalen muzej, vo svojata kniga Desette lagi na makedonizmot, napishal deka nudi nagrada od 10.000 amerikanski dolari za onoj shto kke dokazhe deka postoi makedonski jazik i makedonska drzhava. Avtorot Dimitrov se smeta za eden od vodechkite makedonofobi vo Bugarija. Svoevremeno, Dimitrov bil vo nemilost na golemobugarskite shovinistichki krugovi, bidejkki javno kazhal deka falsifikuvale plocha so natpis deka Samoil e bugarski car. Potoa, za da gi zatopli odnosite so niv, no i za da ja zadrzhi funkcijata na prv chovek na bugarskiot Nacionalen muzej, Dimitrov neochekuvano i preku nokk, pochnal da pishuva tekstovi so antimakedonska sodrzhina, za na krajot, svojot golemobugarski trud za falsifikuvanje i iskrivuvanje na istorijata da go krunisa so kich knigata Desette lagi za makedonizmot.

So ova toj uspeal vo namerite da ja zadrzhi visokata drzhavna funkcija, no, za zhal, ne uspea da go izbrishe falsifikatot za Samoilovata plocha, za koj javno vo svojata drzhava izjavil deka e lazhen. Za toj nastan vo oktomvri 1997 godina tekstovi objavuvaa nekolku bugarski vesnici. Svoevremeno, Dimitrov zaedno so ultranacionalistot Krasimir Karakachanov, vo komunizmot agent na tajnata policija na Bugarija zadolzhen da gi kodoshi Makedoncite, i so segashniot bugarski pretsedatel Georgi Prvanov odrzhuvale oratorski vecheri vo studentski chitalni vo Sofija, na antimakedonski temi. Informaciite na bugarskite mediumi velat deka Dimitrov i sega mu e neoficijalen sovetnik na Prvanov. (Vecher)

ÓLagite na makedonizmotÓ spored Ó otkritijataÓ na Dimitrov
Prva: "Sovremena Makedonija i makedonskiot narod - naslednici na Antichka Makedonija i antichkite Makedonci"
Vtora: "Chistite makedonski Sloveni i Bugarite - Tatari"
Treta: "Svetite brakka Kiril i Metodija, sveti Kliment, sveti Naum, sveti Gorast, sveti Sava, sveti Angelarij - makedonski prosvetiteli i avtori na makedonskata azbuka"
Chetvrta: "Makedonskiot car Samoil i negovata "makedonska" drzhava
Petta: "Ohridskata Arhiepiskopija (1019-1767) - makedonska crkva"
Shesta: "Za makedonskite prerodbenici i za bugarskata egzarhija, koja go zavladeala makedonskiot narod"
Sedma: "VMRO - organizacija na Makedonci za osloboduvanje na makedonskiot narod"
Osma: "Krste Misirkov - Makedonec broj 1 za 20 vek"
Devetta: "Herojska borba na makedonskiot narod protiv bugarskite okupatori 1941-1944"
Desetta: "Za radosta na Makedoncite od nivnoto povtorno vkluchuvanje vo Jugoslavija vo 1944 godina i 250.000 Makedonci vo Bugarija".

CHUDNA KADROVSKA POLITIKA
Dosta Dimovska direktor na Makedonskiot kulturen centar vo Sofija ?!
Dosta Dimovska e kandidat za direktor na Makedonskiot kulturen centar vo Sofija. Ovaa informacija ja potvrdija oficijalno vo Ministerstvoto za kultura. Predlog-odlukata za imenuvanjeto na Dimovska go potpishal ministerot za kultura, Ilirijan Bekkiri, iskoristuvajkki go svoeto diskreciono pravo koe proizleguva od zakonskite i podzakonskite akti na resorot. Vladata, na tematskata sednica zakazhana za v sabota trebashe da go kazhe posledniot zbor, odnosno da ja razgleda i da ja verifikuva nominacijata za naznachuvanjeto na Dimovska. No, ministerstvata za kultura, diplomatija i za finansii, na zatvoren sostanok, razrabotuvaa detali okolu mandatot na direktorot, delokrugot na negovite profesionalni aktivnosti, no i platata, smestuvanjeto... Dimovska, koja se interesirashe od kade sme doznale za direktorskoto mesto vo Sofija, ne sakashe nitu da ja potvrdi nitu da ja demantira kandidaturata. ãNemam relevantna informacija, kke se javam vo Ministerstvoto za kulturaÒ. Za toa dali bila konsultirana za ovoj angazhman, dali ponudata padnala od premierot Nikola Gruevski i dali ja prifatila, Dimovska kuso reche: ãNeka pomine se, ne prashuvajte me, vo momentov nishto ne mozham da komentiramÒ.

Makedonskiot kulturen centar, dvokaten objekt vo centarot na Sofija, beshe oficijalno otvoren na 27 april 2005. Na svechenosta po toj povod prisustvuvaa makedonskiot i bugarskiot pretsedatel, Branko Crvenkovski i Georgi Prvanov. Od samiot pochetok, namesto so direktor, MKC funkcionirashe so rakovoditel, toa beshe d-r Stefan Vlahov-Micov. Eksdirektorot na Muzejot na Skopje, Klime Korobar, za vreme na poraneshnata vladejachka garnitura se spomnuvashe kako najseriozen kandidat za direktor na Makedonskiot kulturen centar. Korobar toa ne go demantirashe, a vo ochekuvanje na naznachuvanjeto reche deka procedurata za prezemanje na diplomatskata funkcija kke odzeme najmalku chetiri meseci, otkako MNR kke dade soglasnost, a treba da se cheka i na agreman od Bugarija.

Dosta Dimovska e poznata politichka figura za javnosta chie ime vo poslednite 16 godini e povrzano so site sluchuvanja vo VMRO-DPMNE, od momentot na registriranjeto, preku promenata na liderite, frakcionerstvoto, se do napushtanjeto na partijata i osnovanjeto nova. Dimovska, koja e eden od osnovachite na najgolemata desnicharska partija vo Makedonija, dolgo vreme beshe blizok sorabotnik na poraneshniot pretsedatel na VMRO-DPMNE i pretsedatel na Vladata vo eden mandat, ljubcho Georgievski. Vo eden period Dimovska beshe minister za vnatreshni raboti, koga se pojavi megaaferata Prislushuvanje. Poraneshniot shef na drzhavata, Boris Trajkovski, najprvo go iskoristi svoeto ustavno pravo i ponudi abolicija, so shto ja spasi od sudska postapka, a potoa, ja imenuva Dimovska i za direktor na Agencijata za razuznavanje. No, taa ne mozheshe da go izdrzhi pritisokot na javnosta i vo 2003 podnese ostavka i ja napushti ovaa visoka pozicija vo hierarhijata na vlasta. Dimovska beshe vo partiskite redovi i otkako Nikola Gruevski ja prezede liderskata pozicija vo VMRO-DPMNE. Poradi nezadovolstvoto od vnatrepartiskata demokratija Dimovska, na koja i se pridruzhi Marjan Ggorchev, pobaraa da se institucionaliziraat vo partijata kako posebna frakcija so svoi idei, proekti i kritiki. Toa beshe otfrleno od rakovodstvoto na VMRO-DPMNE. Dimovska formira nova partija - DRUM, chie rakovodenje za kuso vreme mu go prepushti na Goran Rafajlovski. Po pobedata na Gruevski na poslednite parlamentarni izbori vo 2006 i pretopuvanjeto na DRUM vo staroto jato, Dimovska se spomnuvashe kako lichnost za mestoto - sovetnik za bezbednosni prashanja vo VMRO-DPMNE. (Utrinski vesnik)

Makedoncite vo Bugarija ogorcheni od kandidaturata na Dimovska
Makedoncite vo Bugarija so golemo razocharuvanje i ogorchenost ja primija vesta deka Dosta Dimovska e kandidat za direktorskata pozicija vo Makedonskiot kulturen centar vo Sofija. Oficijalnite reagiranja se ochekuva tie da gi soopshtat po nejzinoto imenuvanje na ovaa moshne vazhna funkcija. Tie velat deka polosh izbor od ovoj na Dosta Dimovska mozhe da bide samo ako Vladata na Nikola Gruevski reshi da go naznachi ljubcho Georgievski za ambasador vo Bugarija! Makedoncite ne zaboravaat deka Geogievski i Dimovska, koja beshe negova desna raka, se tvorci na poznatata spogodba so jazikot, so shto se otkazhaa od grizhata za Makedoncite koi se pod silen pritisok na oficijalna Sofija. Zatoa tie smetaat deka Dimovska povekke kke raboti za bugarskite, otkolku za makedonskite interesi.

Izborot na Dimovska se dozhivuva kako golemo predavstvo na Makedoncite i losh signal deka drzhavata i natamu kke gi ostavi niv bez nikakva poddrshka. Vo kandidaturata na Dimovska, koja se smeta za nepozhelna lichnost, makedonskoto malcinstvo vo Bugarija ne gleda grizha na Republika Makedonija za niv, tuku prodolzhuvanje na indiferentniot odnos na drzhavata kon nivnite problemi. Vlastite vo Makedonija chas poskoro treba da se premislat i da otstapat od ovoj predlog, smetaat tie, bidejkki se ubedeni deka Makedonskiot kulturen centar kke propadne ili pak, nema da ja izvrshuva funkcijata za koja e otvoren. Dimovska teshko kke ostvaruva kontakti so makedonskata zaednica, tvrdat tie. (Spored Utrinski vesnik)

Jordan Kostadinov: Ako e i Dimovska Ð dobredojde!
Od makedonskite medimi prvpat slushnav deka Makedoncite vo Bugarija se shokirani od informacijata oti makedonskite vlasti sakaat da go smenat direktorot na Makedonskiot kulturen centar vo Sofija, Stefan Micov, izjavi liderot na OMO Ilinden Jordan Kostadinov, za radioto Fokus - Pirin od Sandanski. Toj pretpostavuva deka smenata na Micov e rezultat na propusti vo negovata rabota ili od lichni prichini. ÒShtom se nalaga smena na direktorot na Makedonskiot kulturen centar vo Sofija, treba da dojde nekoj drug. Ako e toa Dosta Dimovska - dobredojde. Se poznavame so Dimovska, sme se videle nekolku pati i vodevme razgovori na politichki temi, izjavi Kostadinov. (MIA)

PROBLEMI SO VIZNIOT REZHIM
Studentite zaglavija vo bugarskiot konzulat
Okolu 5.000 studenti od Makedonija koi studiraat na univerziteti vo Bugarija ne mozhat da polagaat ispiti vo januari i ne kke mozhe da zaverat semestar, zashto chekaat da dobijat bugarska viza. Studentite od drzhavnite univerziteti se vo panika, zashto dobile ÒsignalÒ deka nema da im gi odlozhat ispitite. Tie shto studiraat na privatni visokoobrazovni institucii se nadevaat deka kke uspeat da dobijat vonredna sesija. ÒSo obezbeduvanje viza trebashe da pochnam pred mesec-dva, no togash polagav i ne bev vo Makedonija. Se vrativ pred Nova godina i se javiv vo bugarskiot konzulat za da zakazham termin. Viza treba da dobijam po edna nedela, a ispitite se vo tek. Dopolnitelen pritisok napravi informacijata deka ako zememe turistichka viza, potoa nema da ni dadat studentskaÓ - veli student od Bitola, koj e treta godina na privatniot ukrainski univerzitet vo Sofija. Skopjanec, diplomec na Pravniot fakultet vo Sofija, kke propushti mozhnost za vrabotuvanje bidejkki ne mozhe da ja zeme diplomata. Konkursot zavrshuva nedelava, a viza kke dobie po dve nedeli.

Vo makedonskoto Ministerstvo za nadvoreshni raboti tvrdat deka dosega nikoj ne im se pozhalil vo vrska so bugarskata viza. ÒBeshe kazhano deka nashite studenti mozhe da dobijat bugarska viza po pokratka postapka. Treba samo da potvrdat deka se studenti i ambasadata kke im izdade turistichka viza za da gi zavrshat obvrskite na fakultetite. Potoa, da ja pochnat postapkata za dobivanje viza za prestoj, koja voobichaeno trae od 30 do 40 denaÓ - velat vo MNR. Vo bugarskata ambasada vo Skopje demantiraat deka ne postoi skratena postapka za viza. ÒIma studenti koi se javuvaat vo petok i baraat vizata da im bide gotova vo ponedelnik, zashto imale ispiti. Zhalime, ama toa ne e mozhno. Ne mozhe da pravime iskluchoci. Zoshto ne se javija vo dekemvri? Procedurata so chekanje od 30 do 40 dena e istata shto vazheshe i pred oficijalno da se vovedat viziteÓ - komentiraat vo ambasadata. (Dnevnik)

Objavena vojna na kriminalot
Makedonija vo partnerstvo so Italija im objavi vojna na kriminalcite, so oficijalen pochetok na trening-proektot Borba protiv organiziraniot kriminal i korupcija, finansiran od Evropskata Unija i upravuvan od Evropskata agencija za rekonstrukcija. Proektot chini 1,4 milion evra i kke trae dve godini. Negova cel e jaknenje na kapacitetot na specijaliziraniot Oddel za borba protiv organiziran kriminal i korupcija pri kancelarijata na Javniot obvinitel. ÒBorbata protiv korupcijata i mafijata e prioritet na vladata ne samo poradi toa shto toa e edinstveniot pat za vlez vo Unijata, tuku i osnovno pravo na gragganite da ne bidat involvirani vo dejstvata na kriminalciteÓ - reche ministerot za pravda Mihajlo Manevski.

Evroambasadorot Ervan Fuere reche deka samo nezavisno sudstvo, oslobodeno od politichki pritisoci, e preduslov za borbata protiv kriminalot. EU do sega vlozhila 80 milioni evra vo reformi na makedonskoto pravosudstvo i vo policijata. (Shpic)

NATO-MAKEDONIJA
Alijansata zadovolna od reformite
ÒNATO e zadovolen od napredokot shto go postigna Makedonija vo ispolnuvanjeto na kriteriumite za integracija vo Alijansata, no vo 2007 godina koja e kluchna za dobivanje pokana za chlenstvo mora da pokazhe napredok vo najznachajnite reformiÓ, poracha dzon Kolston, pomoshnik na generalniot sekretar na NATO, po sredbata so premierot Nikola Gruevski vo Skopje. Ò2007 navistina kke bide vazhna godina za zemjite koi shto ochekuvaat pokana da i se prikluchat na Alijansata. Na premierot mu e jasno deka e vazhno da se pokazhe napredok vo kluchnite reformi. Soochuvanjata so predizvikot na korupcijata i kriminalot se centralni za idninata na zemjata. Zadovolen sum od mozhnosta da slushnam i za dobrata rabota shto e napravena na poleto na borbata i suzbivanjeto na ovie pojavi. Se nadevam deka mojata poseta kke pridonese za pozitivna ocenka za dobriot napredok shto e postignatÓ - reche Kolston. Toj podvleche deka vo NATO se impresionirani od napredokot na reformite, no i od shirokata poddrshka za chlenstvo na zemjata vo Alijansata. Osobeno go pozdravi uchestvoto na Makedonija vo meggunarodnite mirovni misii vo Avganistan, Irak i Bosna.

Premierot Gruevski po sredbata informirashe deka go zapoznal Kolston za aktivnostite shto gi prezemaat Vladata i nacionalniot Komitet za polnopravno chlenstvo vo NATO, pred se vo oblasta na sudstvoto, javnoto obvinitelstvo, i osobeno vo borbata protiv kriminalot i korupcijata, kade kako shto posochi se postignati znachitelni uspesi. ÒNie sme zadovolni od porakata od Samitot vo Riga i toa za nas e istovremeno golema odgovornost, obvrska i chest shto imame shansa vo ovaa godina koja e kluchna za Makedonija da gi zavrshime najgolemite aktivnosti potrebni za zemjava da bide prifatena za polnopraven chlen na NATO slednata godina. Godinava kke gi zavrshime preostanatite neophodni reformi vo odbranata, policijata i vo drugite sektori zatoa shto 2007 e kluchna za nashiot priem vo NATO. Po Samitot vo Riga, bi rekol deka se e vo nashi raceÓ - izjavi Gruevski. (Vecher)

Dimitrov: ÓRezultatiÓ i ÓimplementacijaÓ Ð glavni zborovi vo 2007!
ÒMakedonija kke dobie pokana za chlenstvo vo NATO vo 2008 godina, bidejkki narednite nekolku meseci silna strana na zemjava kke bide vladeenjeto na pravoto i borbata protiv korupcijata i implementacijata na reformiteÓ, poracha Nikola Dimitrov, nacionalen koordinator za NATO, na otvoranjeto na plenarnata sesija na NATO timot, koj so makedonski pretstavnici, treba da izvrshi procenka na sproveduvanjeto na reformite vo Makedonija. ÒPorakata od Samitot vo Riga e iskluchitelno golema shansa za ostvaruvanje na strateshkata cel na Republika Makedonija - chlenstvo vo NATO i zatoa ovaa 2007 godina glavni zborovi mora da bidat ÔrezultatiÕ i ÔimplemetacijaÕ" - izjavi Dimitrov. Toj posochi deka prioritetni sektori vo naredniot period ostanuvaat reformite vo odbranata, sproveduvanjeto na Ramkovniot dogovor, vladeenjeto na pravoto, sudskite i policiskite reformi, kako i pretstojnite reformi vo Javnoto obvinitelstvo, za koi naskoro treba da bide donesen nov zakon. Na agendata na Vladata ne pomalku vazhni bile i borbata protiv korupcijata i organiziraniot kriminal i trgovijata so lugge, kade spored Dimitrov, progresot e vidliv. ÒVeruvam deka po ovie tri dena NATO-timot od Makedonija kke zamine so uveruvanje deka Makedonija odi vo pozitivna nasoka i ochekuva pozitivna ocenkaÓ - reche Dimitrov.

NATO-timot koj prestojuvashe vo tridnevna poseta na Makedonija beshe predvoden od pomoshnikot na generalniot sekretar na NATO za odbranbena politika i planiranje, dzon Kolston i od Frank Boland, direktor na Direkcijata za planiranje na voenite sili na Alijansata, koi bea primeni od kompletniot drzhaven vrv.

MASOVNO ISELUVANJE OD MAKEDONIJA PO 2000 GODINA
Na pechalba po sekoja cena
Okolu 76.000 graggani se iselile od Makedonija za 13 godini i otishle da pechalat leb vo beliot svet. Migracijata od Makedonija e se pogolema od 2000 godina navamu. Za tri godini, do 2003-ta, se iselile povekke otkolku za 10 godini prethodno. Ova go pokazhuva novoto istrazhuvanje na Svetskata banka, Migracija i parichni pratki. Analizirani se sostojbite, pred se, vo zemjite od poraneshniot socijalistichki blok, a se koristat podatoci za periodot od 1989 do 2004 godina.

Makedonskite graggani odat vo stranstvo po sekoja cena! Prifakkaat i teshki fizichki raboti, iako imaat visoko obrazovanie. Makedonija e na prvo mesto spored procentot na dobro kvalifikuvani rabotnici shto rabotat vo stranstvo. ÒDuri 35 otsto od Makedoncite shto zaminuvaat na pechalba vo stranstvo se nafakkaat na rabotni pozicii shto baraat fizichki trud i nizok stepen na obrazovanie, kako shto se zemjodelstvoto, transportot i gradezhnishtvoto. Visokokvalifikuvanite rabotnici od zemjite od poraneshna SFRJ se mnogu povekke zafateni so takanarechenata Ôzaguba na mozokÕ (prifakkanje rabotno mesto za koe se prekvalifikuvani spored stepenot na obrazovanie) otkolku rabotnicite od Zapadna Evropa. Prechki od tipot nepriznavanje diplomi mozhe da pridonesat za ushte pogolema zaguba na mozoci. No, za toa pridonesoa i uslovite na pazarot na trud, kade shto se povekke se baraat nekvalifikuvani migranti, koi rabotat mnogu poteshki rabotni zadachi za mnogu pomalku pariÒ, se posochuva vo istrazhuvanjeto.

Spored istrazhuvanjeto na Svetska banka, vo periodot od 1989 do 2004 godina brojot na zhitelite vo Makedonija e zgolemen za 225.000. No, vo isto vreme 76.000 ja napushtile drzhavata, shto praktichno znachi deka vo ovoj period brojot na zhitelite e realno zgolemen za 149.000 i pokraj visokata stapka na natalitet, koja e daleku nad evropskiot prosek i iznesuva 12 otsto na godishno nivo. (Izvadoci od podolgiot tekst vo Dnevnik)

RUDARITE OD PROBISHTIP SE VRATIJA VO JAMITE
ãSrekknoÓ, zletovci!
Rudari vo chetiri smeni vleguvaat i izleguvaat od dvete okna na rudnikot Zletovo kaj Probishtip. Po chetiri godini nerabotenje, neizvesnost i strav, rudarite pochnaa denonokkno da gi vadat prvite kolichestva olovo-cinkova ruda. Od nivnata rabota zavisi egzistencijata na nivnite semejstva, no i na celiot grad. Porano vo rudarskite okna rabotea okolu 2.500 rudari. Novite sopstvenici, Indijcite Binani Indastri, na rabota vratija okolu 250 od niv. Se najavuva deka naskoro kke rabotat okolu 400 rudari. Restartiranjeto na rudnikot Zletovo e nova nadezh za zamreniot Probishtip. ÒGeneracii pominale niz ovoj rudnik. Vo ovie planini nema shto drugo da se pravi. Rabotime so nadezh deka gradot kke zazhivee kako poranoÓ - veli rudarot Slavcho Gichevski.

Mnogumina od rudarite shto sega se vo oknata ja prodolzhuvaat semejnata tradicija. Vo Zletovo rabotele nivnite dedovci i tatkovci. Rabotata e teshka, no rudarite edvaj chekale novite gazdi da gi viknat na rabota. ÒSe raboti 300 metri pod zemja. Edni bushat, drugi ja tovarat, treti ja nosat rudata. Dobro e shto sega ima sovremena mehanizacija, a jamite se elektrificiraniÓ - veli rudarot Jonche Dachevski. Pomladite zhiteli na Probishtip razmisluvaat poinaku. Diplomirani pravnici, ekonomisti, no i rudarski inzheneri, baraat chare da zaminat od gradot. Za niv, rudarskata plata od okolu 12.000 denari i ne e nekoj predizvik. Mnogumina aplicirale za bugarski pasoshi shto kke im gi otvorat vratite za rabota vo evropskite zemji. Postarite zhiteli na Probishtip raskazhuvaat deka pred 90-tite godini zhiveele mnogu pobogato. Poslednite 15 godini nemashtijata go preklopi ovoj kraj. ÒTeshka e rudarskata rabota. Porano beshe mnogu ceneta i dobro platena. Imavme golemi plati i sekoj rudar dobivashe stan. Sega ne e taka. Se vleguva pod zemja za golo prezhivuvanjeÓ - veli Todor Jankulov, rudar vo penzija so 40-godishen stazh vo Zletovo.

Rudata se vadi i se prerabotuva vo pogonot Dobrevo kaj istoimenoto selo. Tuka dnevno se proizveduvaat po okolu 500 toni ruda. ÒSo tek na vremeto ochekuvame proizvodstvoto da se zgolemi. Mozhe da se vadat po okolu 600.000 toni ruda godishno. Procenite se deka rudnikot kke raboti najmalku ushte 20 godini. Ako se otvorat i dolnite horizonti, kke ima rabota do 2050 godinaÓ - veli Mishko Kacarski, direktor na pogonot. Vo chetirite godini dodeka rudnikot ne raboteshe, rudarite se snaoggaa kako znaeja i umeeja. I sega po dva avtobusi so rudari sekoj ponedelnik zaminuvaat vo Srbija i vo Slovenija. Osven rudnikot, vo Probishtip raboti fabrika za akumulatori. Vo nea ima okolu 150 vraboteni. Zhitelite edvaj chekaat da proraboti hidrosistemot Zletovica, shto se pravi so godini. Seta nadezh na gragganite za podobar zhivot e vo ovie tri kapaciteti.

SHTIP
Germanec gradi fabrika za tekstil i centar za logistika
Udo Feldus, sopstvenik na germanskata kompanija Feldus moden, preseluva pogolem del od svoite germanski kapaciteti za proizvodstvo na tekstil vo Shtip. Toj kupi pogolem plac vo novata shtipska industriska zona Sever i najavi deka idniot mesec kke go udri kamen-temelnikot na noviot stopanski kapacitet. Kompanijata Feldus moden sedum godini ostvaruva tesna sorabotka so deset-petnaeset shtipski konfekcii, snabduvajkki gi so redovna rabota i sigurnost vo plasmanot, a koi pravat godishen promet od tri milioni evra. Zadovolen od kvalitetot i pochituvanjeto na rokovite za isporaka, Feldus reshil vo Makedonija da izgradi fabrika za konfekcisko proizvodstvo so magacinski prostor za logistika vo snabduvanjeto na konfekciite so site potrebni materijali.

ãVo Shtip naidov na odlichni rabotnici, dobri struchnjaci i ushte podobri organizatori na rabotata. Se pokazha deka ovoj grad vo oblasta na tekstilot mozhe da napravi bukvalno se. Iskluchitelno sum zadovolen od dosegashnata sorabotka, no mislam deka taa kke dobie novi dimenzii so otvoranjeto na noviot centar za logistika i novata fabrika. Vo Shtip kke prenesam del od rabotata shto ja imam vo konfekcijata vo GermanijaÒ, izjavi Feldus pri svojata posledna poseta na Shtip. Ovoj biznismen kke gradi hali i magacini na pokrien deloven prostor od 2.400 kvadratni metri. Ima ideja tamu da vraboti 200 novi rabotnici. Iako vo pochetokot i toj se soochi so problemot na nedostig od mlada rabotna raka, sepak, ja izrazuva svojata nadezh deka rabotnici kke ima. Del od niv so iskustvo, a del od novata generacija pri srednoto tekstilno uchilishte. Feldus vo Shtip ja kupi konfekcijata Fiuna teks so 45 vraboteni. So novata konfekcija i centarot za logistika, koj kke im gi priblizhi site potrebni materijali na del od makedonskite konfekcii, ovoj germanski biznismen vo Shtip kke ima 250 vraboteni i so toa kke bide edna od poznachajnite kompanii vo oblasta na konfekciskoto proizvodstvo. (Utrinski vesnik)

ÒAFERA FERSHPEDÓ
Skladishtata pod kluch!
Skladishtata na vodechkata shpediterska kompanija vo Makedonija Fershped se zatvoreni, a nejzinata dozvola da skladira stoka e odzemena so odluka na Carinska uprava. Kompanijata e kazneta poradi nezakonsko chuvanje shekker, i dobi rok od eden mesec da gi isprazni magacinite shto se naoggaat kaj skopskiot avtopazar. Fershped skladiral 2.100 toni shekker bez dozvola i bez da plati carinski davachki. Shpediterskata kompanija, koja pravi godishen obrt od 70 do 80 milioni evra, kke mora da gi plati davachkite i da bara nova dozvola za skladiranje stoka. Spored poznavachite, ovaa situacija kke im ja iskomplicira rabotata na firmite-uvoznichki, osobeno na onie chija stoka stoi vo terminalite na Fershped.
Od Carinata velat deka e vo tek istraga i kaj drugi shpedicii, kade shto postojat somnevanja deka se prekrsheni carinskite propisi. Menadzerskiot tim na Fershped, predvoden od eden od najbogatite Makedonci, Shterjo Nakov - ne odgovara, kako vrz biznisot kke se reflektira kaznata od carinskite vlasti. Kolkavi zagubi go ochekuvaat Fershped? Kke pretrpat li udar i firmite uvoznichki, chija stoka lezhi vo magacinite, a koja sega kke treba da ja prefrlaat vo skladishtata na konkurentskite shpedicii? Vo momentot koga najgolemata Shpedicija se soochuva so sankcii, na berzata padna cenata na akciite za celi 8 procenti. (Vecher, TV A1)

MAKEDONSKI ZHELEZNICI PREGOVARA ZA EVROPSKI PARI PREKU GRCIJA
Kje se obnovuva zheleznichkata pruga Bitola Ð Lerin
Kke se obnovuva zheleznichkata vrska meggu Bitola i Lerin. JP Makedonski zheleznici pregovaraat so Grchkite zheleznici zaednichki da obezbedat pari od evropskite fondovi za rekonstrukcija na prugata na makedonskata strana do Bitola. So parite od fondovite na EU, rekonstruirana e delnicata od Lerin do makedonsko-grchkata granica, no rabotite zastanale tuka, zashto Makedonija se ushte nema pravo na koristenje pari od ovie fondovi.

Direktorot na JP, Nikola Dimitrovski veli deka idejata se ushte e vo zachetok, no deka vo Grcija bile zainteresirani vo celost da se rekonstruira prugata, poradi shto postoelo raspolozhenie da se obidat parite da gi obezbedat zaednichki. "Kontaktirame so grchkite kolegi da se prodolzhi so rekonstrukcijata na zheleznichkata pruga i od ovaa strana na granicata, no za toa e potrebna investicija koja nie sami ne mozheme da ja obezbedime. Treba da se dovrshat pomalku od 20 kilometri pruga od Kremenica, koja se naogga na samata granica do Bitola. Se ushte nema tochni presmetki kolku kke chini rekonstrukcijata, no iznosot kke se dvizhi od 8 do 10 milioni evra. Zakazhavme sredba na koja trebashe da razgovarame za mozhnostite ovie pari da se obezbedat preku fondovite na EU, no poradi nekoi tehnichki problemi sredbata se odlozhi i ochekuvame da se sluchi naskoro", veli direktorot Dimitrovski. Na relacijata Bitola - Kremenica - Lerin postoela stara zheleznichka pruga koja e znachitelno oshtetena i poslednive 20 godini ne se koristi. (Vest)

Masoven protest na vrabotenite
Vo krugot na Zhito Bitola na 25 januari se sobraa najgolemiot broj od 380-te vraboteni i pobaraa reshavanje na nivniot status i plakkanje na zaostanatite plati i pridonesi. Vo machna atmosfera, vo rabotnichkata menza koja beshe i neosvetlena i studena, se najdoa najgolemiot del od vrabotenite, barajkki izlezno reshenie za svojata povekkegodishna agonija. Otkako pobarale pomosh od pretsedatelot na Opshtinskiot sovet na SSM Zhivko Mitrevski, koj vetil poddrshka, i od gradonachalnikot Vladimir Taleski koj im vetil sredba denovive, tie izbraa Krizen shtab na chie chelo zastanal ljupcho Dimovski i reshile rabotata da ja zemat vo svoi race.

Vetuvanjata koi gi slushnale od rakovodstvoto preku raznite sredstva za informiranje, kako i najavata deka "problemot kke se razreshi do 15 fevruarie ne gi prifatija i reshija so radikalizacija na protestite da go reshat problemot. ÒPlata nemame zemeno 24 meseci, a prodonesite ne ni se plateni vekke pet godini, a pred se barame ovaa firma da proraboti. So nashata maka gi zapoznavme prviot sindikalec na gradot i pobaravme sredba so gradonachalnikot, a gi izvestivme i nadelzhnite drzhavni organi i ministerstva za ona shto se sluchuva tuka, no ne zastanuvame tuka i kke si gi barame pravataÓ - izjavi Pavle Angelevski, pretsedatel na Sindikalnata organizacija na Zhito Bitola.

TUMBEKAFE
Stadionot posiromav za edna topola
Edna od pedestinata topoli, visoki povekke od triesettina metri na Gradskiot stadion vo Bitola, vo sredata vecherta nastrada od vetrot koj na momenti se dvizheshe povekke od 70 kilometri na chas. Spored luggeto koi bea zadolzheni za nejzino ostranuvanje od vlezot, padnata topola bila visoka 32 metri, a stara kako i ostanatite, povekke od 50 godini. Topolata pri pagganjeto go urna chetiri metri visokiot ograden zid i gi iskina kablite za struja.

UNIVERZITET ÒSHIROK SOKAKÓ
Uchilnica ÓLektiraÓ
Centarot za kulturna dekontaminacija vo Magazata vo centarot na Bitola, na svechen nachin go promovira Rektoratot na Univerzitetot Shirok Sokak. Todor Ivanovski nositel na proektot, za Rektorat na ÒUniverzitetotÓ go proglasi kafe barot Porta dzez, a za uchilnici - specijalni diplomi dobija Pica Bure, kafe-bar Lektira, kafe-bar Dip, kafe-bar Visazh.

Spored Ivanovski site pet mesta priznanieto go dobija, zato shto vo nivnite prostorii pokraj pienjeto kafe - shto e rutina za bitolchani napladne - se sluchuvaat i mnogu konstruktivni muabeti na intelektualci, a golem del od inicijativite koi proizlegle od tie mesta Ð se ostvarile. Istovremeno, beshe promoviran i noviot format na vesnikot za mladi Kult.

NA MOSTOT KAJ SAATOT
Beskukknik - biznismen
Bitolchani koi nedelava pominuvaa na mostot kaj Gradskiot saat imaa prilika da go vidat svojot sogragganin kako povtorno, kako i mnogupati dosega, se zanimava so trgovija. Na bitolchani ovoj pat toj im ponudi stari podzdolnishta, koi, kako shto samiot veli, se od nevestinski fustani i se mnogu vredni i stari iskoristeni perdinja. Za cenata ne se pazareshe so bitolchani, bidejkki tie samo gledale, a ne kupuvale, a takvi mushterii nemu ne mu trebale. No, ako ne mu odeshe trgovijata, mu odeshe poziranjeto, shto so mnogu kkeif, go praveshe.

Lepeshki srede grad
Neispraven kiper isturi kupishte lepeshki na ulicata Ivan Milutinovikk vo Bitola, a drugite avtomobili gi nagazija i gi raznesoa niz gradot . Ova e edna od najfrekventnite soobrakkajnici, koja pominuva niz centralnoto gradsko jadro. Bitolchanecot R.D. (30) so sopstveno vozilo go prenesuval shtalskoto ggubre od seloto Novaci, na nivi od drugata strana na gradot. Ova ne e prvpat gradskite ulici da zasmrdat na shtalsko ggubre. Lani isto takvo beshe istureno vo centarot, pred Domot za narodno zdravje. (Dnevnik)