- Osnovani sme pred tri godini so cel da ja zadovolime potrebata za makedonski glas vo glavniot grad na Soedinetite Amerikanski Drzhavi, Vashington. Nashata organizacija stana lider za prodlabochuvanje na prijatelstvata pomeggu SAD, Obedinetite Nacii i NATO so Makedonija. OMD e vodechka sila zad sestranata, nepartiska inicijativa na makedonskata dijaspora za beskompromisno obezbeduvanje na sloboda, demokratija, i bezbednost vo Makedonija i za Makedoncite shirum svetot.

Ova go reguliraat dva zakoni. Zakonot za verski zaednici i zabranuva na Crkvata da ostvaruva profit. No, spored Zakonot za trgovski drushtva, Crkvata e zdruzhenie na graggani i kako takvo mozhe da osnova firmi. Obvrska e da i plakka danok na drzhavata, a profitot da go koristi iskluchivo za aktivnostite na zaednicata. Spored ova, ne e sporno shto MPC e akcioner vo firmata Miladinov DOO, koja go upravuva hotelot Izgrev vo Kalishta kaj Struga.

Timotej: ”Ne bi go dal hotelot ni na brat mi!”
“Site novinari”, veli vladikata Timotej, “me prashuvaa dali Sinodot e zapoznat deka hotelot ‘Izgrev’ e daden pod hipoteka. I, kako i nim, i vam samo mozham da vi potvrdam deka za ova voopshto ne bilo diskutirano na sednica na SAS. Tvrdam deka za toa ne stanalo zbor, a ako nekoj misli deka ne znam shto znachi zborot hipoteka, toa e negov problem”, jasen e portparolot. Na MPC, gospodion Timotej. Toj ne negira deka na AUO bilo diskutirano za Izgrev vo stilot “kupeno-nekupeno, neraschisteni smetki, no hipoteka nikogash ne bila spomenata“.

“Lichno ne bi se soglasil crkoven hotel da bide daden pod hipoteka, duri ni da e vo prashanje brat mi, a ne tukutaka da se dade za nechii privatni celi“, kategorichen e g. Timotej. (Spored Utrinski vesnik)

Vladicite kke baraat finansiska revizija!
Vonredna sinodska sednica za sluchuvanjeto so imotot vo Kalishta, najverojatno nema da ima. Krajot na fevruari e terminot koga se ochekuva na redovnoto zasedanie na makedonskite arhierei, poglavarot na MPC da referira za celata situacija. Dotogash, vladicite kke ostanat bez detali za biznisite na odredeni crkovni strukturi so privatni kompanii. Po Govrlevo i sega Kalishta, del od makedonskite vladici ne ja iskluchuvaat i varijantata da pobaraat kompletna revizija na finansisko-materijalnoto rabotenje na Arhiepiskopijata, za shto, ako e potrebno bi angazhirale ili drzhavna ili pak nezavisna revizorska kukka. I Bregalnichkiot mitropolit Ilarion se distancirashe od site ovie sluchuvanja. “Toa ne e moja rabota. No shtom me prashuvate kke vi kazham deka za toa treba da odgovori Arhiepiskopot g.g. Stefan. I mislam deka denovive toj kke izleze vo javnost i kke soopshti za shto stanuva zabor. Sepak mislam deka ne e se taka crno, kako shto pishuvaat mediumite”, veli g. Ilarion.

SPORNA PRODAZHBA NA PARCELA I VO STRUGA
MPC sudski go bara imotot od rodnina na Ahmeti
Makedonskata pravoslavna crkva na sud go bara imotot vo Struga shto lani go kupi bliska rodnina na liderot na DUI Ali Ahmeti, a se naogga proti t.n. ZHenska plazha. Spornata parcela od 2.005 kvadratni metri po cena od 1.650 denari lani vo april ja prodade Ministerstvoto za transport i vrski na Rabie Sadikoska od kichevskoto selo Srbica. Crkvata tvrdi deka imotot e nejzin i deka tuka pred povekke od sto godini bila izgradena crkva posvetena na i.

Spored crkovni izvori, crkvata postoela do triesettite godini na dvaesettiot vek, koga lokalitetot go zafatil visok vodostoj na Ohridskoto Ezero, pri shto bila poplavena i se srushila. Vo MPC tvrdat deka po Vtorata svetska vojna spornata nedvizhnost bez akt bila odzemena i vo javnite knigi bila zapishana kako opshtonaroden imot. MPC vo januari 2006 godina pobarala spored Zakonot za denacionalizacija imotot da i bide vraten za shto techela soodvetna postapka. Noviot sopstvenik na imotot, kon krajot na minatata godina pochna podgotvitelni raboti na lokacijata za gradba na stanbeno-deloven objekt. MPC podnela tuzhba i protiv novata sopstvenichka so baranje od sudot tamu da bidat sopreni gradezhnite aktivnosti bidejkki sporniot plac bil predmet na denacionalizacija. (Dnevnik)

NOV SKANDAL SO PRODAZHBA NA CRKOVEN IMOT
Crkvata vo Kozjak prodadena bez znaenje na vladicite?!
Sekretarot na Skopskata eparhija, Kosta Stanoevski, sam sebesi si potpishal polnomoshno, so koe vo ime na MPC go potpishal dogovorot so ESM za obesshtetuvanje na imotot na crkvata shto beshe potopen so izgradbata na branata Kozjak, iako celiot toj imot e pod jurisdikcija na Debarsko-kichevskata eparhija. I vo ovoj sluchaj, kako i vo nekolku prethodni so imotot na MPC, povtorno ne bile izvesteni crkovnite tela. Stanoevski bez da izvesti nikogo od ESM, na 23.06.2005, na ime otshteta podignal 583.515 denari. Nadlezhniot mitropolit, g. Timotej za ovaa zdelka razbral edna godina podocna i niz crkovnite tela pobaral objasnuvanje. Po nekolkute neuspeshni obidi da dobie odgovor kade se parite i koj mu dozvolil na sekretarot na Skopskata eparhija, vo ime na MPC i na Debarsko-kichevskata eparhija, da gi podigne parite, neodamna dostavil i pismen dopis do Makedonskata Arhiepiskopija.

Sekretarot na Skopskata eparhija, za Vecher potvrdi deka sam si se opolnomoshtil, no vo toa ne gleda nishto sporno, bidejkki veli deka parite bile potrosheni za izgradba na konaci na mestoto kade bile premesteni crkvite. “Ne e zapoznaen nikoj, zatoa shto otkako pochna da se gradi branata i koga taa go potopi imotot, nikoj od MPC, vkluchuvajkki go i mitropolitot Timotej ne pokrena inicijativa za obesshtetuvanje. Koga toa go pobaraa zhitelite od Porechieto jas go skluchiv dogovorot i parite gi nameniv za izgradba na konakot. No, po baranje na Debarsko-kichevskata eparhija, tie pari kke i bidat refundirani”, izjavi Stanoevski. Toj priznava deka celata postapka ne odela niz crkovnite tela, no toa go pravda so toa shto moralo da se intervenira za da se dobijat pari za imotot koj bil potopen.

Debarsko-kichevskiot mitropolit, g. Timotej ne sakashe da ja komentira celata situacija. Samo potvrdi deka negovata eparhija nema dobieno nitu denar za toj imot. Ne se sporni parite, sporna e procedurata, objasnuva Timotej. Vo ELEM, kako praven naslednik na ESM velat deka od nivna strana celata rabota e zavrshena vo soglasno so zakonskite propisi. “Na MPC za zemjishteto i se isplateni 583.515 denari, na ime otshteta vo dogovor skluchen megge ESM i MPC. Dogovorot e skluchen so MPC zatoa shto taa e praven subjekt”, veli Mirche Kotevski, portparol i sovetnik za odnosi so javnost na ELEM. (Vecher)

PREISPITUVANJA VO MPC
IGRI OKOLU ARHIEPISKOPOT
Preispituvanjata dali MPC ja zagubila sopstvenosta vrz del od strushkiot hotel Izgrev vo vrvot na Crkvata predizvikaa i somnevanja deka zad konstrukcijata na aferata stojat i nekoi vladici. Vo krugovite bliski so arhiepiskopot, se povekke se pretpostavuva deka glavnata cel na aferata e da se izmesti g.g. Stefan od pozicijata poglavar na MPC. Prv na listata so „osomnichenite“, kako shto doznavame, bil strumichkiot mitropolit Naum, koj imal poddrshka od vladicite Petar i Timotej.

Anonimen vladika na MPC izjavi deka poslednite mediumski izjavi na vladikata Naum davaat osnova za takvite somnezhi. “Ne mozham da veruvam deka vo intervjuto za ‘Svetla tochka’, na prashanjeto kako MPC kke se izvleche od skandalite so hipotekarni dogovori za hotelot Izgrev, toj sluchajno odgovori: ‘Kako sega da go branam ova?’. Kako odnapred da zazede stav deka postoi odgovornost na Arhiepiskopot” - veli anonimniot vladika.

Problemot so hotelot Izgrev se pojavi otkako nekoi mediumi objavija deka MPC ja zagubila sopstvenosta. Prichinata bila aktiviranjeto na hipotekite za kreditite shto go zela firmata „Miladinov“ DOO, chijshto eden od osnovachite e i MPC. Strumichkiot vladika Naum gi demantira vakvite tvrdenja. “Cvrsto stojam zad arhiepiskopot Stefan i koga beshe izbran i sega. Nitu sum zainteresiran da stanam arhiepiskop nitu bi sakal da ima izbor na nov arhiepiskop. Ova dobro go znaat drugite vladici vo Sinodot. Veruvam vo ona shto go kazhuva arhiepiskopot Stefan - naglasi toj. Vladikata Naum istakna deka svojata poddrshka na arhiepiskopot ja iskazhal vo minatata nedela so zaednichkata sluzhba vo Soborniot hram Sveti Kliment Ohridski.

Vo MPC nekoi smetaat deka aferata e obid da se sprechat posledicite za nekoi vladici vo sluchaj monasite shto go napushtile Jovan Vranishkovski da progovorat za nivnite kontakti so nego. Partijata TMRO gi osudi obidite da mu se nashteti na ugledot na arhiepiskopot Stefan, no i za “ozakonuvanje na paralelna crkva vo Makedonija i za preimenuvanje na MPC vo Pravoslavna crkva na Makedonija”. (Dnevnik)

NOV GRChKI ULTIMATUT
Bakojani ucenuva - imeto ili EU!
“Grchkiot parlament ne mozhe da gi ratifikuva dogovorite za pristapuvanje na Skopje kon EU pred da bide reshen sporot okolu imeto”, izjavi grchkata ministerka za nadvoreshni raboti Dora Bakojani vo intervju za grchkata redakcija na radio Dojche Vele. “Na mojot resoren kolega od Skopje, no i na Amerikancite, im rekov: grchkiot parlament ne mozhe da gi ratifikuva dogovorite za pristapuvanje na Skopje kon EU pred da bide reshen sporot okolu imeto. Toa e jasen stav, bidejkki sum uverena oti evropskiot dom mora da ima silni temeli. Toa podrazbira i dobrososedski odnosi, shto za edna zemja kako shto e Luksemburg sami po sebe se razbirlivi, no tie mora sekojdnevno da se dokazhuvaat i na Balkanot“, veli Bakojani.

SHeficata na grchkata diplomatija gi ocenuva kako “groteskni“ argumentite na makedonskata strana za preimenuvanjeto na aerodromot vo Skopje vo Aleksandar Veliki i se povikuva na sodrzhinata na Privremenata spogodba meggu dvete zemji. “Kako shto znaete, postoi spogodba meggu Atina i Skopje shto ni ovozmozhuva da bideme sosedi, zemji so dobri odnosi, koi, sepak, imaat razliki vo mislenjata vo vrska so imeto. No, ima i drugi, pomali razliki, koi se ednakvo tolku seriozni. Mnogu e vazhno da se pridrzhuvame do spogodbata koja, isto taka, predviduva da se izbegnuvaat provokacii i prisvojuvanje simboli, da se grizhime za dobri bilateralni odnosi, shto podrazbira promena na knigite po istorija. Na gospodin Nimic mu rekov neshto mnogu ednostavno: za da ovozmozhime mir na Balkanot i traen razvoj, shto si go posakuvame site, balkanskite zemji treba da go svrtat pogledot kon idninata, kon zaednichkata evropska idnina, a ne kon falsifikuvani tvrdenja od minatoto“, veli Bakojani. Taa ocenuva deka posrednikot Nimic ima odgovornost, sepak, da iznajde kompromis shto kke bide prifatliv za obete strani, no ne ochekuva da se sluchi toa naskoro. “Ne znam kolku skoro mozhe da dojdeme do reshenie. SHto se odnesuva do imeto, kke recham: za tango se potrebni dvajca. Se nadevam deka rakovodstvoto na Makedonija e svesno za toa, zatoa shto toa e vo interes na gragganite na zemjata. Potsetuvam na grchkite investicii vo taa zemja, tie iznesuvaat povekke od 980 milioni evra. Na jugot na zemjata, kade shto ima povekke nashi investicii, stapkata na nevrabotenost iznesuva 8 otsto, na severot naprotiv - taa e 18 procenti. Znachi, od dobroto sosedstvo profitiraat obete strani, i politichki i ekonomski“, izjavi Bakojani vo intervjuto za Dojche Vele. (Utrinski vesnik)

”Aleksandar Veliki” i na angliski i na francuski
Tablite shto gi oznachuvaat patokazite do skopskiot aerodrom se menuvaat sekoj den. Otkako eden den pred doagganjeto vo Skopje na posrednikot za imeto Metju Nimic na avtopatot kon Veles osamnaa tablite so noviot naziv na aerodromot Aleksandar Veliki, tie se vekke promeneti: na niv sega imeto na vozdushnoto pristanishte osven na makedonski e napishano i na angliski i na francuski jazik.

Miloshoski: Izjavite na Bakojani se voobichaeni
”Nema direktna najava za mozhno povlekuvanje na Grcija od Privremenata spogodba so Makedonija poradi preimenuvanjeto na aerodromot vo Skopje vo "Aleksandar Veliki", otkri ministerot za nadvoreshni raboti Antonio Miloshoski. “Mislam deka Privremenata spogodba dobro funkcionira i e pochituvana od dvete strani. Ochekuvame toa da prodolzhi i vo slednite godini” - izjavi shefot na makedonskata diplomatija. Miloshoski poslednite zakani na negovata grchka koleshka Dora Bakojani deka grchkiot parlamentot nema da gi ratifikuva dogovorite za chlenstvo na Makedonija vo EU i NATO, dokolu ne se reshi sporot okolu imeto, gi komentirashe kako "voobichaeni". “Izjavite se voobichaeni, nema nekoja golema razlika od toa shto izjavuvavme nie prethodno i tie isto taka. No, bi sakal da naglasam deka potencijalot za sorabotka na dvete drzhavi e mnogu pogolem od potencijalot na nedorazbiranjata da vlijaat na taa sorabotka. Siguren sum deka nishto ne mozhe da ja izmeni nashata silna sorabotka so Grcija” - reche Miloshoski. (Vecher)

Grchkata ambasadorka povikuva na zrelost
Ambasadorkata na Republika Grcija Teodora Grosomandiu vo Skopje izjavi deka preimenuvanjeto na skopskiot aerodrom vo Aleksandar Veliki navleguva vo istoriskata simbolika na koja grchkite graggani se mnogu chuvstvitelni. “Stavot na grchkata strana e dovolno jasen. Bi go rekla ona shto go kazha i Dora Bakojani, luggeto od Balkanot treba da se posvetat na gradenje na idninata, a ne da se vrakkaat vo minatoto. Smetam deka dvete drzhavi kke pokazhat zrelost vo izbegnuvanjeto na meggusebni provokacii i deka kke se posvetat na dobrososedskite odnosi” - reche Grosomandiu.

Milovanovikk: Makedonija i Grcija treba da go reshat problemot so imeto
Amerikanskata ambasadorka DZilijan Milovanovikk reche deka preimenuvanjeto na aerodromot vo Aleksandar Veliki e povekke prashanje koe treba da go reshat Makedonija i Grcija i oti meggusosedskite odnosi mozhe da vlijaat vrz procesot na integriranjeto na Makedonija vo NATO. “Dobrite sosedski odnosi na Grcija i Makedonija se od golemo znachenje za Makedonija. Imeto na aerodromot e prashanje shto treba da go reshat dvete zemji. Kolku pobrzo se dogovorat, tolku podobro kke bide za Makedonija” – reche Milovanovikk. (SHpic)

ATINA PODGOTVUVA ODGOVOR NA „PROVOKACIITE”
Grcija so Aleksandar vo „Luvr”
Golema izlozhba za Makedonija i Aleksandar Veliki podgotvuva Grcija, shto, spored najavite, kke bide odgovorot na “provokaciite” od Skopje, osobeno po preimenuvanjeto na skopskiot aerodrom vo Aleksandar Veliki. Grchkite mediumi najavuvaat deka grandioznata izlozhba kke bide postavena vo pariskiot muzej Luvr vo periodot 2010-2011 godina, so napomena deka “organizatorite se nadevaat deka izlozhbata kke bide dobar odgovor na site onie vo Skopje koi se obiduvaat da ja prisvojat grchkata istorija“.
Na izlozhbata se najavuvaat delovi od Palatata vo Vergina, ostatoci od grobnicata na Filip Vtori i drugi grobnici od Makedonija i od drugi regioni, koi kke bidat izlozheni zaedno so makedonski artefakti shto Luvr gi poseduva ushte od 1917 godina. (Spored Dnevnik)

Uchilishte za grchki jazik za pripadnicite na ARM
Vo kasarnata Ilinden vo Skopje beshe otvoreno uchilishte vo koe pripadnicite na Armijata na Republika Makedonija kke go izuchuvaat grchkiot jazik. Ministerot za odbrana Lazar Elenovski, go posochi uchilishteto kako dokaz za dobrite odnosi na voen plan meggu ministerstvata za odbrana na Makedonija i na Grcija. “Imame plodna voena sorabotka so Grcija i vo taa nasoka ova e i vistinski chekor za sorabotka so nashite NATO-partneri i za gradenje na zaednichkiot interes vo pogled na standardite i na integriranjeto vo Alijansata” - reche Elenovski.

Ambasadorkata na Grcija Teodora Grosomandiu, informira deka centarot za izuchuvanje na grchkiot jazik e proekt za bilateralna voena sorabotka na grchkoto Ministerstvo za odbrana. “Ovoj proekt pochna vo oktomvri so grupa od 16 lica. Sega treba da se formira vtora grupa, a celiot kurs kke trae dve godini” - reche Grosomandiu.