|
|
Ne znaev kako da ja
pobedam negovata ramnodushnost
Ljubovnata
prikazna na mojot zhivot ne e nitu tragichna, nitu beshe
proizvod na chudna igra na sudbinata. Ne stanuva zbor za
ljubov isprepletena so shokantini aferi, vozvisheni migovi,
ova e ednostavna, sekojdnevna prikazna i tokmu zatoa moram
da ja raskazham. Obichna prikazna za izumiranjeto na
ljubovta. Odluchiv da ja raskazham zatoa shto sum uverena
deka opasnosta ljubovta da vi se lizne od race ne demne
site podednako i sekojdnevno, i ako samite ne si pomogneme
kke bideme svedoci na sopstvenata tragedija.
Jas i Zdravko se venchavme bez dvoumenje. Ushte otkako se
zapoznavme znaevme deka sme si sudeni eden na dru. SHtom
stanavme polnoletni otidovme vo crkva i bez soglasnosta na
nashite roditeli. Tie se obiduvaa da ne vrazumat so
objasnuvanjata deka zhivotot e pred nas, deka imame vreme
za brak, deka treba da ja prozhiveeme mladosta, i
vsushnost ni davaa do znaenje deka nashata odluka beshe
izbrzana i nepromislena. Kolku i da im se chineshe
nelogichen na site, brakot za nas beshe prirodno
zaokruzhuvanje na nashata ljubov. Kako i site drugi mladi
i zaludeni srca, nie bevme ubedeni deka ljubovta kke ni
pomogne da gi nadmineme site neprijatnosti, i taka i beshe.
Godinite minuvaa, nie prodolzhivme da se nadgraduvame
profesionalno. Zdravko otvori sopstven bizins, jas si
najdov dobra rabota, a dojde i migot koga majchinstvoto gi
zaseni site moi profesionalni ambicii i stanav majka.
Majchinstvoto mi beshe najgolemoto priznanie na svetot.
Jas i Zdravko dobivme prekrasno zdravo devojche. Na
nashata srekka i nemashe kraj, zhivotot ni techeshe kako
vo knigite, nasproti tuggite predviduvanja. Na nasha
radost % nemashe kraj. Vo slednite godini dobivme ushte
dva sina. Bevme pokaz i prikaz na idealen harmonichen
semeen zhivot. Mnogumina mu se voshituvaa na nasheto
mnogubrojno, no pred se slozhno semejstvo i vo tie migovi
ne mozhev, a da ne se setam na site onie zlobni usti koi
ni velea deka nemame izgledi da uspeeme.
Prijatelkite me uveruvaa deka kke mi zdodee semejstvoto i
deka kke gi baram nasladite od koi se otkazhav vo mladosta,
ama mojot uspeh vo ulogata na majka i sopruga zasekogash
im gi zatvori ustite. Nekoi od niv se ushte nemaa ni
semejstvo, a kamo li da razmisluvaa za deca. Duri po malku
kako i da mi zaviduvaa od ovaa distanca. Taka mi pominaa
deset godini vo sklad i ljubov i nikoj ne mozheshe ni da
predvidi deka slednata dekada kke bide sosema poinakva.
Jazot shto se proshiri meggu mene i Zdravko ne se pojavi
preku nokk. Nashiot odnos, malku po malku, pukashe pod
tezhinatata na vremeto koe neizbezhno minuvashe. Povekke
ne bevme tolku mladi i poletni kako na pochetokot. Nemavme
nekoi golemi karanici, tuku sitni propusti koi ni se
provlekuvaa, kako koga na primer, koga Zdravko povekke se
“paleshe” na fudbalskiot prenos, otkolku na mojata nova
dolna obleka, ili koga kke ja dochekav nokkta sama, zatoa
shto toj zaboravil na nashiot dogovor i se zadrzhal kaj
nekoj prijatel. Na pochetokot ne gi zabelezhuvav takvite
momenti, no koga nekoja prijatelka kke mi raskazheshe kako
se voznemirila za ista takva “sitnica” samo kke gi krenev
veggite sfakkajkki deka doma me cheka ista takva situacija.
So tekot na vremeto tie sitnici poleka se natrupuvaa i
odednash prestanaa da mi izgledaat taka beznachajni.
Mislam deka kapkata shto ja prelea chashata beshe denta
koga letoska, na ogromna zheshtina, podgotvuvajkki vechera
se prepotuvav vo i onaka prezagreanata kujna, a na koja
Zdravko voopshto ne se pojavi.
- Dusho, znaeshe za vecher, decata kke bidat kaj majka mi
...
- Dobro be, Snezhe, shto si se vozbudila kako tinejdzerka.
Ochigedno sum podobar od DZems Din koga ushte tolku te
vozbuduvam, mi reche i pochna da se smee.
- Ne me zadevaj, znaesh deka odamna ne sme imale prilika
da bideme sami.
- Pa ne e kraj na svetot, cel zhivot sme zaedno, kako ne
ti se smachi od mene, prodolzhi toj da se sheguva.
- Ti gledaj da ne docnish ...
Meggutoa, Zdravko ne se pojavi do osum chasot, a vo deset
vekke beshe docna za sekakva romantika. Besna na se, vo
afekt ja frliv celata vechera koja ja podgotvuvav so tolku
ljubov vo nepodnoslivata letna sparnina.
Vinoto shto go nabaviv za taa posebna prigoda samata go
ispiv do posledna kapka. So sekoja ispiena chasha mi se
vrakkaa sekkavanjata na propushtenata vecher, na site
vecheri na koi Zdravko docneshe, i na onie na koi beshe
otsuten so duhot. Koga shisheto vekke beshe prazno ne mi
preostanuvashe nishto drugo osven da legnam da spijam,
nadevakki se deka glavata barem malku kke mi se olesni od
loshite misli.
Zaspav pred Zdravko da se vrati. Ne go ni chuv koga doshol,
nitu pak koga legnal do mene. Slednoto utro koga se
razbudiv vo prazen krevet, moeto nezadovolstvo beshe ushte
pogolemo. Zaladuvanjeto na nashite odnosi ne se sluchi
istiot mig, ili pak, istiot den, tuku kako zla bolest
tleeshe i rasteshe vo mene.
Toj den, Zdravko ne mi reche nishto. Povtorno najde nekoj
izgovor i izleze od doma do docna vecherta. Negoviot
kolega i partner vo firmata imashe problemi so brakot, pa
mojot junak zamina da ja spasi situacijata ne gledajkki si
go sopstveniot zhivot. Nezadovolstvoto kaj mene se
pretvori vo revolt i bunt.
Vekke ne se budev zaedno so Zdravko i si gi uskrativ
zaednichkite kafepienja i uzhivanja vo utrinskata tishina
pred pochetokot na rabotnite obvrski. Povekke ne mu se
javuvav popladne da go prasham koga kke si dojde za ruchek,
a i sekogash gi izbegnuvav negovite povici ostavajkki
sekogash decata da razgovaraat so nego.
No, ruchekot se ushte beshe postaven sekoj den vo pet
chasot, duri i koga znaev deka toj nema da se pojavi.
Postepeno prestanav i da go chekam, kke ruchav so decata,
a vishokot hrana go frlav. Koga kke se vrateshe toj
molcheshkum proveruvashe vo shporetot, i koga nemashe da
najde nishto, samo kke profucheshe i se snaoggashe sam so
neshto od frizhiderot.
Ponekogash, dodeka im spremav uzhinka na decata za
sledniot den, kke go ulovev negoviot pogled kako nemo me
posmatra so nekoja taga vo ochite, no obajcata ne velevme
nishto. Kako da vodevme nekoja chudna nema vojna.

Nemajkki drug izlez, odluchiv da se posvetam na sebesi.
Povekke se grizhev za svojot izgled, pochnav da vezhbam vo
teretana, da odam na kozmetichar ... So prijatelkite
izbegnuvav da se srekkavam, ne mozhejkki da gi sluzham
nivite lichni poplaki za brakot i semejstvoto. Vo
teretanata steknav novi prijateli i obichno zaedno odevme
na kafe po vezhbite. Koga kke se vratev doma malku podocna
od predvidenoto, go zateknuvav Zdravko kako gleda
televizija vo dnevnata. Samo otsutno kke me pozdraveshe
poglednuvajkki vo chasovnikot i toa beshe se.
Grizhejkki se za sebe i za decata si najdov nekakov mir.
Bev zadovolna i angazhirana. Se obiduvav da si dokazham
deka mi e podobro bez nego.
Meggutoa, se ushte bev mlada i zhelna za vozbuda, a ne
mozhev da pomislam ili posakam drug mazh. Go sakav svojot
mazh, no onoj shto go imav na pochetokot pred se da otide
po ggavolite. Postojano se prashuvav dali nashiot izbrzan
brachen zhivot beshe osnovata na problemot. No nie nemavme
problemi so odgovornosta, odrzhuvanjeto i organiziranjeto
na semejniot zhivot, nie imavme lichen problem, ja bevme
izgubile meggusebnata komunikacija, bevme zaboravile kako
da bideme bliski. Dali nashata ljubov beshe na izumiranje?
Ne mozhev da izbegam od ponorot na samosozhaluvanjeto,
vekke se me iritirashe pa duri i negoviot dopir. Navecher,
duri i koga legnuvavme zaedno, vednash se sklopchuvav na
svojata strana od krevetot davajkki mu do znaenje deka sum
nedostapna za nego, iako teloto ponekogash mi goreshe od
zhelba. A koga nekoja vecher toj kke se obideshe da mi se
doblizhi so baknezhi i miluvanja, stanuvav i nokkta ja
minuvav vo dnevnata, na kauchot. Toa se pochesto pochna da
se sluchuva.
Vekke ne razgovaravme direkno, tuku preku decata, koi
zbuneto ne gledaa, kako nekultivirano se odnesuvame za
vreme na zaednichkite obroci.
- Mare, kazhi i na mama da mi ja ispegla ovaa koshula, go
slushav kako i veli na nashata kkerka.
- Marko, kazhi mu na tato da go ispie chajot, se gleda
deka e pred nastinka ...
- Ivan, kazhi i na mama da go stavi noviov shal ...
Mozhebi na ovoj nachin sepak, se obiduvavme da si
pokazheme deka se ushte se grizhime eden za drug, no ne
znaevme kako dirketno da komunicirame.
Sepak, konechno sfativ deka ne bi mozhela nikogash da go
ostavam, i toa ne poradi decata, tuku zatoa shto sepak go
sakav. Idninata bez nego mi beshe nezamisliva. Problemot
celosno me okupirashe vekke ne mozhev da spijam nokke
obzemena od moite koshmari. Povtorno spiev vo spalnata
zatoa shto decata nekolku pati me najdoa na kauchot vo
spalnata i teshko mi beshe da gi razubedam deka nema
nikakov problem meggu nivnite roditeli.
Taka edna vecher go razbudiv Zdravko od son, ne mozhejkki
da go prigusham svojot lipot.
- Snezhe, pa shto e so tebe? Ne mozham da te gledam vekke
vakva. SHto te machi?
Nemo odmavnav so glavata.
- Sakash neshto da mi soopshtish? Pa ajde, kazhi? Zarem
vekke ne mozheme da razgovarame normalno? Se plashish li
od mene? Me mrazish li? Poradi mene li ja chuvstvuvash taa
nepodnosliva bolka?
@alam shto prestana da me sakash, ama ...
Od kade mu beshe sega toa? Kako problemot da beshe vo mene,
a ne vo nego, onoj shto sekogash doaggashe docna, koj
povekke uzhivashe pred televizorot ili so svoite prijateli,
otkolku so mene.
- Mislev deka ti prestana da me sakash mene.
- Dusho, shto li se sluchi so nas? Zoshto li se
oddalechivme ...
Konechno, po tolku meseci pochnavme da razgovarame. Site
moi stravuvanja, premolcheni jadovi, nezapirlivo se
izleaja pred Zdravko. Toj beshe podgotven da me soslusha,
no i da go kazhe svojot del od prikaznata. Gi otovri i toj
svoite bolni rani i potisnati frustracii. Site grubi
zborovi shto si gi kazhavme, sepak, konechno go zatrupaa
jazot shto beshe isprechen meggu nas. I na nekoj chuden
nachin, uspeavme da gi spoime site iskrsheni delchinja
meggu nas. Kako da se prochistivme od site loshi neshta.
Ne, taa nokk ne vodevme ljubov, nitu pak nashiot zhivot
odednash se vrati na vistinskata pateka.
Prvo go obnovivme nashiot zaednichki utrinski ritual na
kafepienje vo tishina i uzhivanje vo prisustvoto na
drugiot. Povtorno steknavme meggusebna doverba, pochnavme
da se slushame. Povtorno mozhevme da si gi chitame mislite.
Denes vekke mozham da kazham deka nashiot zhivot mozhebi
ne e kako porano, no sega ima sosema poinakov kvalitet. Se
ushte ne mozham da se nachudam kolku nekolku vistinski
zbora, nezavisno dali prijatni ili ne, mozhat da znachat
vo edna vrska. Bev podednakvo vinovna kolku i Zdravko za
katastrofata shto ni se zakanuvashe. No sega nauchiv shto
znachat meggusebnite mali kompromisi za odrzhuvanjeto na
eden zaednichki odnos. Najvazhno e shto povekke nikogash
nema da dozvolime da se otiggime poradi nedorazbiranje.
Prostete mi shto mojata prikazna ne e mozhebi vozbudliva
so aferi i tuggi mazhi, no znam deka mnogu zheni minuvaat
niz slichni problemi, pa sakav kolku - tolku da go
spodelam moeto iskustvo so drugite Makedonki vo Avstralija.
|
| |
|
New Page 3
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|

|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Pisma do Urednikot

Letter to the Editor |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|