(Aleksandar Donski) - * Postojat izvesen broj makedonski zborovi, chij izgovor ostanal ist, no im se promenilo znachenjeto!
* Ni denes ne se znae so sigurnost kako tochno se izgovarale nekoi starogrchki grafemi
Kke navedime i drugi vakvi primeri na zborovi od sredno-vekovniot makedonski jazik, chie togashno znachenje go prezedov od prof. Radmila Ugrinova - Skalovska (“Staroslovenski jazik - Gramatika, Tekstovi, Rechnik kon gramatikata”, Skopje, 1979).
Zborot brak vo srednovekovniot makedonski jazik znachel svadba, a denes istiot ovoj zbor ima mnogu poshiroko znachenje.
Obraten e sluchajot so zborot brashno. Vo sredno-vekovniot makedonski jazik ovoj zbor znachel hrana, a denes istiot ovoj zbor ima mnogu potesno znachenje.
Slichna e sostojbata i so zborot vrach. Vo srednove-kovniot makedonski jazik, ovoj zbor znachel lekar, a denes ima poinakvo znachenje.
Zborot divo vo srednovekovniot makedonski jazik znachel chudo, a denes istiot ovoj zbor go srekkavame kako pridavka so znachenje za neshto primitivno.
Zborot luto se chini celosno go promenil svoeto znachenje, za razlika od izgovorot koj ostanal ist. Taka, vo srednovekovniot makedonski jazik ovoj zbor znachel napor, trud, a denes istiot ovoj zbor go srekkavame kako pridavka so poinakvo znachenje.
Celosna promena na znachenjeto (no ne i na izgovorot) imame i kaj zborot prst. Vo srednovekovniot makedonski jazik, ovoj zbor znachel prav, zemja, shto e sosema razlichno od deneshnoto znachenje na istiot ovoj zbor, iako, za volja na vistinata, srednovekovnoto znachenje na ovoj zbor i denes se srekkava vo nekoi kraevi.
I zborot pritvor go promenil svoeto znachenje, za razlika od izgovorot koj ostanal ist. Vo srednovekovniot makedonski jazik, ovoj zbor znachel trem, a denes istiot zbor znachi zatvor.
Sekako deka ima i drugi vakvi primeri.
Menuvanje na znachenjeto na zborovite
Znachenjeto na eden ist zbor (za razlika od negoviot izgovor) se menuvalo i za pomali vremenski intervali od prethodno navedenite. Taka, na primer, zborot spila denes znachi strmna i golema karpa, no za Makedoncite vo 19 vek ovoj zbor znachel kamen! Znachi i znachenjeto na zborot spila se promenilo, iako izgovorot si ostanal ist! (Sekako deka kke bide opravdana zabeleshkata deka znachenjeto na ovoj zbor e srodno so ona od 19 vek, t.e. deka strmnata i golema karpa spored znachenjeto e srodna so kamenot. Da, taa e srodna, no ne e ista!).
Slichno e i so verojatniot turcizam dzam. Vo 19 vek dzam znachelo staklo, a denes vo nekoi istochno-makedonski dijalekti dzam iskluchivo se upotrebuva kako termin za prozorec, shto isto taka pretstavuva srodno, no ne i isto znachenje, za razlika od izgovorot, koj si ostanal ist. (Site znachenja na ovde navedenite zborovi od 19 vek se prezemeni od Zbornikot na brakka Miladinovci, cit. delo).
Znachi, ne mozheme sekogash da barame identichna vrednost spored znachenje za dva izgovorno slichni zbora, posebno ne, do kolku niv gi delat povekke od dva mileniuma, koga gledame deka postojat zborovi, chie znachenje se promenilo i za samo neshto povekke od sto godini (iako nivniot izgovor ostanal ist).
Kako vtoro, vo prodolzhenie kke navedeme i takvi antichko-makedonski zborovi, koi gi nemalo vo grchkiot jazik, a chie znachenje vekke e dokazhano od stranski lingvisti. Iznenaduva toa shto nivnoto dokazhano znachenje e identichno ili mnogu slichno so znachenjeto na soodvetnite (slichni po izgovor) deneshni makedonski i drugi soodvetni slovenski zborovi.
Da go kazheme i toa deka vo nekoi od antichko-makedonskite zborovi se zabelezhuvaat i zborovi so “grchki” koren, no ovie zborovi mozhebi bile pozajmeni od grchkiot jazik, t.e. istite najverojatno bile navlezeni preku grchkata literatura (d-r Nade Proeva, “Studii za antichkite Makedonci”, cit. delo, str. 23). Od druga strana, prashanje e i kolku vakviot “grchki koren” i navistina e grchki, a kolku e prevzemen od jazikot na nekoi postari narodi. Ponatamu, prashanje e i koj od kogo gi prevzel ovie zborovi, ako se potsetime na svedoshtvoto na antichkiot grchki avtor Atenaj, spored kogo, grchkite avtori prifatile mnogu zborovi od jazikot na antichkite Makedonci.
Imajkki gi predvid site dosega izneseni podatoci vo vrska so mozhnosta za menlivost na znachenjeto i izgovorot na zborovite niz istorijata, povekke od jasno e deka pred sekoj komparativen istrazhuvach na starite jazici postoi shirok prostor za sopstveni tolkuvanja i interpretacii.
Ottamu, kke si dozvolime nashe tolkuvanje na nekoi od zborovite od jazikot na antichkite Makedonci, t.e. sporedba na nekoi od ovie zborovi so zborovi od sovremeniot makedonski jazik.
Fakt e i deka dosega mnogu malku stranski sovremeni istrazhuvachi go imaat istrazhuvano jazikot na antichkite Makedonci, a fakt e i deka nitu eden od niv ne go poznava sovremeniot makedonski jazik za da mozhe da napravi komparativna analiza. Fakt e deka nekoi avtori od slovensko poteklo prepoznavaat slovenski (venetski) koren vo nekoi zborovi od jazikot na antichkite Makedonci, koi gi kompariraat so sopstve-nite im jazici (slovenechkiot lingvist Antoni Ambrozhich; potoa Neroznak so svojot trud “Paleobalkanski jazici”, objaven vo Moskva, 1978; potoa polskiot lingvist Pjotr Gasiorovski i drugi).
Shtom vo svoite jazici ovie lingvisti prepoznavaat analogija na zborovi od jazikot na antichkite Make-donci, smetame deka e logichno da se ochekuva ushte povekke takvi zborovi da imaat analogija vo sovremeniot makedonski jazik, t.e. vo jazikot koj se pojavil na istata teritorija na koja svoevremeno se zboruval jazikot na antichkite Makedonci.
Zborovi so poznato znachenje
Vo prodolzhenie kke napravime osvrt kon zborovite chie znachenje e poznato. No, pred toa kke ukazheme na ushte nekolku vazhni momenti.
Vekke spomnavme ovie zborovi stignale do nas preku svojata grchka transkripcija. Ottamu, ne samo shto ne znaeme so sigurnost kako (barem del od) ovie zborovi se izgovarale avtentichno, tuku se javuvaat dilemi i vo samata grchka transkripcija na oddelni bukvi.
Kako prvo vo starogrchkite dijalekti ne postoela grafema za bukvata “v”. Pa, se postavuva prashanjeto kako grchkite avtori gi zapishuvale zborovite shto ja sodrzhat ovaa bukva, t.e. kako tie ja prenesuvale istata? Najverojatno ja koristele bukvata”BETA”, a mozhebi i “U” vo oddelni zborovi. Vo konkretniov sluchaj ova znachi deka site makedonski zborovi vo koi se srekkava bukvata “BETA” mozhno e deka vo sebe go sodrzhele i glasot “v”, koj grchkite avtori, poradi nemanje soodvetna grafema, go pishuvale so drugi grafemi.
Ova vazhi i za ostanatite glasovi (bukvi) za koi Grcite nemale soodvetni grafemi. Mozhebi (hipotetichki gledano) vo jazikot na antichkite Makedonci postoel glasot “nj”, no grchkite avtori (preku koi do nashevo vreme stignale zapishani antichko-makedonskite zborovi), bidejkki nemale soodvetna grafema, go zapishuvale ovoj glas so drugi bukvi, pa taka zborovite shto go sodrzhele ovoj glas, stignale do nashevo vreme so sosema poinakov iskrivokolchen izgovor vo odnos na avtentichniot.
Ponatamu, postojat razlichni mislenja i vo odnos na izgovorot na samite grchki grafemi (za koi, poznato e deka bila prevzemeni od Fenikijcite).
Taka, na primer, povekke struchnjaci se soglasuvaat deka bukvata ALFA, se izgovarala kako “a”, no ima i takvi koi tvrdat deka ALFA se izgovarala kako glas pomeggu “o” i “a”. Vo deloto “Kratok vodich za antichko-grchkiot izgovor”, avtorot DZon Opsopaus, vo vrska so izgovorot na bukvata ALFA, pishuva:
“Alfa mozhe da bide dolga ili kratka i se izgovara kako O vo angliskiot zbor “not””. (na angliski: “Alpha may be long or short and is pronounced O as in 'not'.” John Opsopaus: “A Brief Guide to Ancient Greek Pronunciation”, 1999; dostapno na: http://njnjnj.cs.utk.edu/ chmclennan/ BA/pronunciation. html).
Slichen e sluchajot i so bukvata GAMA. Ovaa bukva glavno se izgovarala kako “g”, no vo oddelni sluchai se izgovarala i kako “n”, a mozhebi i kako “ng” (shto se ushte ne e so sigurnost utvrdeno).
DZon Opsopaus (cit. delo) pishuva:
“Koga gama se pojavuva pred gama, kapa, mu, ksi ili chi, taa se izgovara kako 'ng' vo angliskiot zbor “hang””. (Na angliski: “NJhen Gamma occurs before Gamma, Kappa, Mu, DZi or Chi, it is pronounced like the NG in 'hang'”.).
No, za razlika od ova, vo deloto “Grchkata azbuka”, objaveno od Zdruzhenieto za grchki jazik i lingvistika chitame deka bukvata gama, koga se naoggala pred bukvite: gama, kapa, ksi ili chi (znachi ne e spomnata i bukvata mu) se izgovarala kako “n”, a ne kako “ng”. (The Greek Aplhabet, Provided by the Greek Language and Linguistics Gatenjay; greek-language.com; http://njnjnj.gree k-language.com/alphabet/).