CHija beshe inicijativata za sredbite vo Makedonija?

- Neodamneshnata sredba beshe planirana od poodamna, no zaradi prezafatenost na premierot Gruevski, vo tekot na minatata godina se sluchi duri sega. Mozham da recham deka inicijativata i potrebata beshe vzaemna, se zaviseshe od slobodnoto vreme na premierot koga taa kke se ostvari. Povod za sredbata so premierot i so nekoi od ministrite beshe usloglasuvanje na programata za rabota, kako i zainteresiranosta na g-dot Gruevski da se informira okolu sostojbite vo iselenishtvoto kako i potrebite na Makedoncite vo Avstralija.

Na shto konkretno se zadrzhavte vo razgovorite so premierot. Koi temi?

- Na dvete sredbi vo tie 20 -tina denovi kolku shto prestojuvav vo Makedonija so pre-mierot Gruevski se sretnav dvapati. Razgovaravme za nekolku raboti.

Pravoto na glasanje na iselenicite, kako tema broj eden koja vo momentov e mnogu aktuelna ne samo meggu nas ovde, tuku i vo Makedonija. Ponatamu prashanjeto okolu ostvaruvanje na pravoto na socijalnoto osiguruvanje na relacija Avstralija-Makedonija, kako edno od najbolnite temi na Makedoncite penzioneri od Avstralija koi vo momentov ne mozhat da go ostvarat toa vo Makedonija. Tretata tochka beshe posvetena na pomladata generacija. Svedoci sme deka e zgolemen interesot za patuvanje vo Makedonija, posebno od pomladata generacija. Se planiraat organizirani ekskurzii od uchenici i studenti za poseta na Makedonija i redno e vakviot interes od mladite da go poddrzhi i na nekoj nachin da im izleze vo presret i makedonskata vlada.

Razgovaravme i okolu novite pasoshi i nachinot na koj iselenicite kke mozhat na polesen pat da dojdat do niv. Najverojatno, dokolku se javi golema potreba i zainteresiranost kke bide reshen i toj problem da ne mora da se patuva do Makedonija, tuku ovde da mozhe da go reguliraat toa.

Stana zbor i za Makedonskata televizija, dostapnosta na ovoj televiziski kanal vo Avstralija i shto mozhe da se napravi okolu podobruvanje na programata.

Mnogu temi i otvoreni prashanja za kratok vremenski period. Kakov e vashiot vpechatok i koga mozhe da se ochekuvaat rezultatite?
- Mnogu prijatno bev iznenaden od priemot od strana na premierot Gruevski. Pred se iskrenosta vo razgovorite, otvorenosta i zhelbata vednash i konkretno da se deluva.

Za povekketo od prashanjata ushte za vreme na razgovorot vo kabinetot toj inicirashe sredbi i so soodvetnite ministri. Imav prilika da se sretnam i so ministerot za nadvoreshni raboti Antonio Miloshoski, ministerkata za vnatreshni raboti Gordana Jankulovska, za trud i socijalna politika LJupcho Meshkov, direktorot na Agencijata za iselenishtvo Vasil Naumov, kako i so gradonachalnicite na Bitola i na opshtina Aerodrom. Sekako ne mozhe vednash da se ochekuvaat rezultati, no fakt e deka postoi golem interes rabotite vo odnos na ovie gorchlivi prashanja na iselenicite od Avstralija da trgnat od nulta tochka.

Poseben vpechatok mi ostavi Vlatko Ggorchev - pratenik, pretsedatel na komisijata za narodna odbrana i koordinator na zadgranichnite komiteti. Neumoren, energichen i sekogash prisuten koga se raboti za iselenishtvoto. Golem borec i rabotnik.

Isto taka imav prilika da se sretnam i so semejstvoto na LJube Boshkoski, vo negoviot dom na Vodno vo Skopje. Golem vpechatok mi ostavi hrabrosta na negovata sopruga i deca koi se vo ischkuvanje na najavenoto sudenje vo april vo Hag.

Spored vas kakvi se shansite za pozitivno reshavanje na prashanjeto okolu ostvaruvanje pravoto na glas na dijasporata. Dali toa zavisi samo od makedonskiot parlament?
- Vo sekoj sluchaj najmnogu zavisi od politichkata volja vo parlamentot, no i nie nadvor od Makedonija ako sakame da gi zacvrstime vrskite so tatkovinata kke mora mnogu povekke da srabotime na ovaa domashna zadacha. Do nas zavisi najmnogu. Interesot e vzaemen, poddrshka ima ... Kolku pobrzo pozitivno kke go reshime ova prashanje - tolku poblisku kke sme do Makedonija.

Predlozi i idei za podobro utre na site nas, chitatelite mozhat da ni isprakkaat na nashata email adresa:
Melbourne@zk-vmro-dpmne.com
Gordana Cvetanoska

VODICI 2007
Za razlika od Sidnej i NJukasl, kade zaednichki se frla krstot vo okean, vo Melburn site toa go pravat vo svojot dvor. Do koga?

Na slikata vo sredinata, go gledame Dejmien BUMBAROVSKI koj prima blagoslov od otec Tone GUNEV (Sv. Petka, Mil Park, Viktorija), otkako krstot zavrshi vo negovi race.

VODICI VO NJUKASL
Mozhebi kako nikogash dosega tolku ubavo i dostojno, ovaa godina beshe obelezhan praznikot Vodici vo NJukasl. Crkvata Sv. Bogorodica beshe pretesna izminatiov petok za da gi sobere site shto sakaa da bidat del od svechenata i sveta sluzhba shto ja odrzha Otec Peco Petrovski po povod golemiot den Vodici.

Kako po obichaj, potoa se otide na bregot od Pacifichkiot Okean koj go zaplisnuva gradot. Tamu, vo prisustvo na golem broj vernici, kako i pretstavnici na site televiziski kanali i vesnici, se frli krstot vo vodite na okeanot. Po krstot skoknaa petnaesetina mladi momchinja za zdravje svoe i na svoeto semejstvo i za chest i pochit kon nashata hristijanska pravoslavna vera.

Najsrekken i najvesht beshe Dejvid Talevski koj cvrsto stegajkki go pozlateniot krst so shiroka nasmevka na liceto, go izvleche krstot od dnoto na morskite vodi.

Drugiot den vo crkovnata sala se odrzha i golemata igranka po povod Vodici, na koja glavnata atrakcija beshe uchestvoto na najmladata grupa od KUD Stiv Naumov, koja se pretstavi so dve makedonski ora. Ogromni bea aplauzite shto gi sobraa najmalite od svoite najbliski, koi ovoj pat dojdoa vo ogromen broj da gi vidat nivnite prvi chekori vo Makedonskiot folklor. Voodushevuvanjeto beshe ogromno od roditelite, dedovcite, babite i site rodnini.

Taa vecher bea prisutni i mnogumina koi dolgi godini ne vlegle vo Makedonskata sala. Najmalite momchinja i devojchinja go sobraa i go zdruzhija povtorno Makedonskiot narod taa vecher vo NJukasl. Sekako zasluzhni se i od crkovnata uprava, koreografot Dobre, a posebno od mladinskata organizacija na chelo so mladiot pretsedatel Xoshua Sherman i negovite mladi sorabotnici.

Ubavo beshe da se bide vo NJukasl za Vodici.
Mishe Avtarovski

PISMO
TESHKO DEKA KKE SE NAJDE CHOVEK KAKO SOTIR MITREV
Vo momentot koga gi razgleduvav kartonskite kutii, vo broenjeto me prekina poznatiot glas na Sotir Mitrev, pretsedatelot na Australian Macedonian Community Relief Fund Inc..

- Vo ovie kutii, a gi ima 50, se naoggaat invalidskite kolichki nameneti za starite i iznemoshteni lica vo Makedonija. Kke ispratime po 10 vo Starskite domovi vo Skopje, Kumanovo, Prilep, Bitola i Strumica, so gordeliv glas mi kazha Sotir.

- Na drugava strana se naoggaat paketite so hrana, koi g. Agatangel preku Humanitarnata organizacija dnevno na okolu 300 lugge im podgotvuvaat topol obrok. Vo ostanatite ima lekovi, alishta i privatni paketi, dodade toj.

Mi tekna na pochetokot na ovaa organizacija, koga i jas se zachleniv, nikoj nitu pomisluvashe deka kke se razvie so vakvo tempo.

Sotir sekojdnevno po nekolku chasovi dnevno gi sreduva kartonskite kutii koi pristignuvaat od site gradovi na Avstralija.

- Nema nishto od nashata rabota dokolku go nemame nashiot darezhliv narod. Makedoncite vo Avstralija pokazhuvaat golema ljubov kon tatkovinata i postojano isprakkaat pomosh na svoite najbliski, no istovremeno davaat i pari za pomosh vo hrana, lekovi, alishta ..., mi zboruvashe neumorno Sotir.

Vekke 12 godini AMCRF isprakka pomosh na Makedoncite vo tatkovinata, a na prashanjeto do koga toj so svojata starost misli da ja predvodi organizacijata, so nasmevka mi odgovri:

- Veruvaj mi, ne znam. Znam deka sum mu potreben na narodot nash i toa mi dava sila da prodolzham. Za drugo ne razmisluvam.

Go gledam kako se angazhira i so kolkav elan go raboti toa shto go bara od nego organizacijata, pa si velam samata “kke se najde li chovek, koj eden den kke mozhe da go zameni”, iako jas lichno se somnevam vo toa.

Mu posakuvam ushte mnogu godini plodna rabota, so nadezh deka kke go sluzhi zdravjeto, bidejkki teshko deka kke se najde nekoj koj kke se chuvstvuva komoten vo chevlite na Sotir Mitrev.
Ana Vasileva
Melburn