Po Venecuela, iranskiot pretsedatel se sretna i so pretsedatelot na Nikaragva, Daniel Ortega, so kogo zakluchija deka dvete zemji imaat isti celi i zaednichki neprijateli. Ahmadinedzad poraneshniot marksistichki gerilec i amerikanski neprijatel od vremeto na Studenata vojna go nareche "simbol na pravdata vo Nikaragva". Ortega, pak, koj poslednive godini ja ublazhi svojata radikalna levicharska retorika, najavi deka so iranskiot kolega kke potpishat dogovor za namaluvanje na siromashtijata vo Nikaragva, vtorata najsiromashna zemja na zapadnata hemisfera po Haiti. Toj tvrdi deka saka dobri odnosi so SAD, no nemu najblizok prijatel, sepak, mu e Chavez. Ahmadinedzad go poseti i Ekvador, kade neodamna se etablira levicharska vlast koja ne i e nakloneta na amerikanskata politika.

Vo fevruari vazhna vest od Iran
Iran odluchi da instalira najmalku 3.000 centrifugi za zbogatuvanje na uranium i na pochetokot od fevruari kke objavi vazhna vest za svojata nuklearna dejnost, izjavi portparolot na iranskata Vlada Golam Hoseim Elham. MIA prenesuva deka toa se pravelo za potrebite na industrijata. Elham naglasil deka za vakvite nuklearni planovi na Iran bile izvesteni inspektorite na Meggunarodnata agencija za atomska energija - MAAE.

IRAK
Obeseni i dvajcata pomoshnici na Sadam
Dvajca pomoshnici na Sadam Husein se obeseni - soopshti irachkata vlada, koja priznava deka glavata na negoviot polubrat Barzan Ibrahim al-Tikriti bila otkinata od teloto pri pogubuvanjeto. Vo odbrana po meggunarodnite reakcii poradi sektashkite provokacii za vreme na nezakonski snimenoto besenje na bivshiot pretsedatel pred dve nedeli, portparolot na vladata Ali al-Dabag tvrdi deka nemalo "krshenje na procedurata" za vreme na pogubuvanjeto na Barzan i bivshiot sudija Avad Hamed al-Bander. No, advokatite na odbranata i politichari od Sadamovoto nekogash vladeachko sunitsko mnozinstvo, izrazija gnev poradi sudbinata na Barzan, shefot na Sadamovata razuznavachka sluzhba. "Osudenite ne bea podvrgnati na nikakvo maltretiranje", veli Dabag i go opishuva obezglavuvanjeto so jazheto kako retka sluchajnost. Vladiniot sovetnik Basam al-Huseini reche deka sluchajot e "Bozhje delo".

Ushte dve deca se obesija po ”primerot” na Sadam
Dve deca vo Azerbejdzan se obesile izminatiot vikend, vo dva odvoeni incidenti za koi se smeta deka se izvrsheni pod vlijanie na egzekucijata na poraneshniot irachki lider Sadam Husein. Spored prvichnata istraga, Naig Gasanov (7) se obesil od ljubopitnost, a Shakir Suncheleev (12) posegnal po jazheto "vo znak na protest". Prethodno se obesi i edno momche od Saudiska Arabija, najverojatno vo znak na poddrshka na Sadam, a alzhirsko momche beshe obeseno od negovite drugari za vreme na igra koja simulirala egzekucija.

Za eden den vo Bagdad zaginaa 105 lica
Vkupno 105 lica se ubieni vo bombashki napadi i prestrelki vo glavniot grad na Irak, denta koga ON soopshtija deka minatata godina povekke od 34.000 irachki civili gi zagubile svoite zhivoti vo nasilstvata shto besneat niz zemjata. Vo Bagdadskiot univerzitet bombite ubija 70 lica, najgolem broj od niv mladi zheni i studenti. I chetvorica amerikanski vojnici zaginaa vo bombashki napad vo severniot del na Irak. Shiitskiot premier vinata za najnovoto krvoprolevanje vo Bagdad ja frli vrz simpatizerite na Sadam Husein. Negovite sonarodnici, sunitski Arapi, se besni na izbrzanite egzekucii na dvajcata Sadamovi pomoshnici, dve nedeli otkako soboreniot lider beshe obesen.

Borbata so Al Kaida kke trae polovina vek
Ministerot za vnatreshni raboti na Velika Britanija, DZon Rid, izjavi deka borbata protiv teroristichkata mrezha na Al Kaida mozhe da potrae i polovina vek i da se pretvori vo nova “Studena vojna“, slichna na onaa shto vo minatoto ja vodea zapadnite zemji i poraneshniot Sovetski Sojuz. Vo obrakkanjeto pred Dolniot dom na britanskiot parlament, ministerot Rid predupredi deka obidite da se sovlada se pogolemata zakana za mirot shto so sebe ja nosi Al Kaida, mozhat da prerasnat vo pedesetgodishna presmetka za “srcata i dushite“ na luggeto.

SAD
Afroamerikanec vo trkata za pretsedatel
Neformalniot pochetok na maratonskata trka za Belata kukka, predizvika orgomno mediumsko vnimanie, najmnogu poradi kandidaturata na senatorot Barak Obama za prv afroamerikanski pretsedatel. Obama (45), koj e senator na Ilinois od redovite na demokratite, del od pechatot go opishuva kako “momentalno najgolema politichka svezda vo Amerika”. Objavuvajkki ja odlukata da gi prezeme prvite chekori vo nasoka na kandidatura za pretsedatel, Obama izjavi deka toa go storil poradi “zhedta na obichnite Amerikanci za poinakva politika”

RUSIJA
Vo ochekuvanje na teroristichki napad
Ruskite bezbednosni sluzhbi gi zasilija patrolite i nadgleduvanjeto na voenite bazi, naftovodite i metroto vo Moskva, otkako shefot na drzhavnoto razuznavanje predupredi za mozhen teroristichki napad vrz ruskiot nadzemen transport ili metroto. Razuznavanjeto dobilo predupreduvanje od stranskite antiteroristichki sorabotnici, poradi shto rakovoditelot na Federalniot operativen shtab Nikolaj Patrushev pobara antiteroristichkite sili da bidat podgotveni na zasilena podgotvenost. Shtabot gi povika gragganite na Rusija da pokazhat razbiranje za informaciite, da ja zgolemat svojata pretpazlivost, kako i da sorabotuvaat so bezbednosnite sili. Zamenik pretsedatelot na ruskata parlamentarna Komisija za bezbednost Mihail Grishankov izjavi deka vo Rusija za prv pat se prezemeni zashtitni merki od tolkav razmer so cel da se obezbedi transportot.

Nepismen e sekoj petti vozrasen zhitel na Zemjata
Vo svetot ima okolu 780 milioni nepismeni, shto znachi deka sekoj petti vozrasen zhitel na Zemjata ne znae da chita i da pishuva, objavija Obedinetite nacii. Podatocite na Svetskata organizacija pokazhuvaat deka vo tekot na izminatite dve decenii nivoto na pismenosta na Zemjata e zgolemeno za okolu 10 otsto. Vo izveshtajot na ekspertite na ON se naveduva deka najgolem broj nepismeni lugge ima vo 35 najsiromashni zemji vo svetot, od koi povekketo se od Afrika. Eden od najvazhnite zadachi na ON od programata Mileniumski celi na razvojot e do 2015 godina da se obezbedi osnovno obrazovanie vo site delovi na Zemjata.

BURA NA STARIOT KONTINENT
”Kiril” besnee niz Evropa
Polska i Cheshka gi zafatija vetrovi so brzina pogolema od 200 km/ch shto kornea drvja i urivaa dalnovodi otkako burata Kiril zad sebe ostavi traga na unishtuvanje vo severna Evropa i ubi najmalku 40 lugge. Zheleznichkiot i vozdushen soobrakkaj bea prekinati vo nekolku zemji vo Evropa i milioni lugge ostanaa bez struja. Germanskiot avioprevoznik Lufthanza najavi deka ochekuva otkazhuvanje ili docnenje na svoite letovi, osobeno na aerodromot vo Frankfurt bidejkki vetrovite ne ja namalija brzinata. Nacionalniot zheleznichki operator Dojche ban isto taka najavi prekini vo rabotenjeto.
Aerodromot Hitrou vo London soopshti deka bile otkazhani ili odlozheni domashnite letovi i onie na kratki relacii. Docnenje na letovite imashe i vo Avstrija, Polska, Cheshka i Slovachka. Poradi vetrot so brzina i do 150 kilometri na chas niz Lamansh, otkazhani se brodskiot soobrakkaj od Dover do francuskite pristanishta,

Edinaeset lugge zaginaa, a 200 bea povredeni vo Germanija. Vo Britanija, kade shto vetrovite dostignaa brzina od 99 km/ch vo najsilnite buri vo poslednite 17 godini, osum lugge zaginaa. Vo Polska imashe shest smrtni sluchai, trojca zaginaa vo Cheshka i trojca vo Holandija. Ukraina go prekina snabduvanjeto na ruska surova nafta niz glavniot izvozen naftovod kon centralna Evropa otkako nevremeto sobori eden dalnovod. Povekke od milion graggani vo Cheshka imaa prekin na strujata, a padnati drvja go narushija rabotenjeto na zheleznicite. Prekini na strujata bea zabelezhani i vo Slovachka i vo Romanija. Meteorolozite registriraa vetrovi so brzina od 216 km/ch na vrvot na najvisokata cheshka planina Snezhka.

Povekke od 100.000 domakkinstva vo Shvedska ostanaa bez elektrichna energija poradi silnite vetrovi shto ja zafatija zemjata. Nevremeto, isto taka, predizvika otezhnato dvizhenje na vozovite i na feribrodite. Shvedskata novinska agencija TT javi deka vo nevremeto zaginale dve lica, od koi ednoto e devetgodishno momche. Policijata vo Shvedska i vo Norveshka gi predupredi luggeto da ne gi napushtaat svoite domovi poradi burata, koja e najsilna vo poslednite dve godini. Silni vetrovi, so 115 kilometri na chas, kinejkki dalekuvodi ostavija bez struja i 50.000 lica vo Letonija. Niskite regioni poradi izlevanje na rekite se zafateni od poplavi, vkluchuvajkki ja i Riga. I zapadniot del od Estonija beshe zafaten od poplavi.

NEVREME I VO SAD
Sneg vo Kalifornija po 20 godini!
Polaren stud, prosleden so snezhni vrnezhi, vladee vo juzhniot del na amerikanskata sojuzna drzhava Kalifornija, koja e poznata po toploto vreme duri i vo zima. Sneg padna i vo Los Andzeles, kade poslednite snezhni vrnezhi se registrirani ped 20 godini, kako i vo gradot Malibu na tihookeanskiot breg, koj e poznat po svoite plazhi i palmi. Nevoobichano niskite temperaturi od pochetokot na godinata go unishtija rechisi celiot rod na juzhno ovoshje vo Kalifornija. Poradi snezhnata bura, soobrakkajot na Avtopatot 5, shto gi povrzuva juzhniot i severniot del na Kalifornija, beshe vo prekin rechisi 24 chasa. Niskite temparaturi pokraj problemite so elektrosnabduvanjeto i soobrakkajot, nanesoa i golemi shteti na posevite, proceneti na milijarda dolari. Guvernerot na Kalifornija Arnold Shvarceneger zatoa proglasi vonredna sostojba. Studeniot bran go pogodi i juzhniot del na Teksas, nedaleku od granicata so Meksiko kade voobichaeno vremeto e toplo. Vo Dalas ima osum santimetri snezhna pokrivka, a otkazhani se site letovi na lokalniot aerodrom. Niski temperaturi pod nulata se registrirani i vo amerikanskite sojuzni drzhavi DZordzija i Severna Karolina

Najmalku 65 lica zaginaa vo poslednata sedmica vo SAD vo nevremeto prosledeno so sneg i grad. Povekketo od zhrtvite zaginale vo soobrakkajni nesrekki poradi mraz na patishtata. Kako shto soopshtija amerikanskite vlasti izminatite sedum dena pri nevremeto, prosledeno so obilni snezhni vrnezhi, golomrazici i stud, zhivotite gi zagubija 23 lica vo Oklahoma, 11 vo Misuri, 10 vo Teksas, osum vo Ajova, po chetiri vo NJujork i Michigen, tri vo Arkanzas i po edna vo Mejn i Indijana. Vo sojuznata drzhava Misuri bez struja ostanaa okolu 128.000 domakkinstva, a nad 3.600 lica pobarale zashtita od studot vo prifatnite centri.

INDIJA
Prezhiveanite od cunamito si gi prodavaat bubrezite za da opstanat
Indiski zheni pogodeni od siromashtijata poradi cunamito od dekemvri 2004, gi prodavaat svoite bubrezi za da prezhiveat, soopshtuvaat vesnicite. "Za vreme na istragata sprovedena od strana na sluzhbenik od upravata za prihodi, otkrivme deka okolu 35 zheni od privremenoto zasolnishte ‘Cunami Nagar’, gi prodale svoite bubrezi", go citira Ranvir Prasad, pretstavnik na vlasta vo oblasta Tiruvalur vo juzhnata drzhava Tamil Nadu, vesnikot Indijan ekspres. Toj veli deka regionalniot oficer Sandzenta zboruval so 16 zheni vo zasolnishteto vo Eranavur koi gi prodale svoite bubrezi na brokerite. Ovie posrednici gi nosele zhenite vo gradovi kako shto se Chenai i Madurai za operacija za otstranuvanje na nivnite organi. Na zhenite im bile ponudeni do 2.256 amerikanski dolari za bubreg, no chesto im bilo isplatuvano pomalku od polovina od sumata i zhenite zavrshuvale bolni poradi nedostig na postoperativna grizha, soopshti novinskata agencija PTI, citirajkki anonimni lokalni pretstavnici na vlasta.

BRITANIJA
Prvoto bebe od epruveta rodi sin
Luiz Braun, chie ragganje kako prvoto bebe od epruveta vo 1978 godina beshe svetska senzacija, se porodi so svoeto prvo bebe zachnato po priroden pat. Kameron DZon Malinder se rodi na 20 dekemvri vo Bristol, zapadna Anglija. "Toj e siten, ima neshto pomalku od 2,7 kilogrami, no sovrshen e", izjavi majkata Luiz za vesnikot Mejl on sandej. Braun, koja ima 28 godini, se omazhila za Vesli Malinder (37) pred tri godini.

Vo 1999 godina sestrata na Luiz, Natali, stana prvoto bebe od epruveta shto rodi dete. Ragganjeto na Luiz Braun na 25 juli 1978 godina po zafatot na togash noviot metod za veshtachko oploduvanje in vitro beshe prviot uspeh na d-r Robert Edvards i pokojniot doktor Patrik Steptou. Koga svecheno go proslavila svojot 25-ti rodenden pred tri godini, Luiz izjavila deka se nadeva oti eden den kke rodi dete bez primena na in vitro. I pokraj silnata vozbuda shto go predizvika nejzinoto ragganje, taa veli nejziniot zhivot minal voobichaeno. "Si go zhiveam zhivotot. Onaka normalno, gi teram rabotite", izjavi taa.
Foto: bebe od epruveta – majka

Kradci i ja isekle kosata vo avtobus
Kriminalnite dejstvija vo Rio de Zhaneiro dozhiveaja presvrt so eden neobichen sluchaj vo koj kradci koi opremeni so nozhici ja isekle dolgata koza na edna 22-godishna Brazilka koja se vozela vo gradski avtobus.

"Se kachija istata avtobuska stanica i sednaa zad mene", veli asistentkata za prodazhba Mirna Marcheti. "Odednash setiv kako nekoj mu ja kube kosata. Mojata prijatelka proba da mi pomogne, no tie vekke ja isekoa ".

Kradcite isto taka i gi ukrale nejzinata chanta i mobilniot telefon po shto izbegale. Marcheti imala prava, crna kosa dolga do polovinata. Ja nemalo skrateno chetiri godini. Policijata se somneva deka kradcite kke ja prodadat kosata na nekoj frizerski salon. Frizerite vo Rio naplakkaat povekke od 250 amerikanski dolari za ekstenzii od prirodna kosa so visok kvalitet

Kazanet oti masturbiral na prozor
Polugol chovek koj masturbiral vo blizina na prozorecot vo svojot stan vo Singapur bil kaznet zashto go zabelezhala edna negova sosetka.

Chung Chi Keong (53) bil proglasen za vinoven zashto bil gol na privatno mesto, objavi eden lokalen vesnik. Sosetkata koja pruzhela alishta, go zabelezhala i go prijavila vo policija. Chovekot moral da plati parichna kazna od 1.500 singapurski dolari (967 amerikanski dolari).

Polovina zhena – polovina zhivotno!?
Zhena e pronajdena zhiva po 19 godini pominati vo divina. Se pretpostavuva deka e toa Rochom P'gijeng koja ushte kako devojche ischeznala vo dzunglite na severoistochniot del na Mjanmar, a sega ima 27 godini. Bidejkki ne mozhe da zboruva na razbirliv jazik, zasega ne e mozhe da se potvrdi dali stanuva zbor za istoto lice. "Taa e polovina zhena - polovina zhivotno. Chudna e, spie vo tekot na denot, a nokkta e budna", izjavil shefot na policijata vo oblasta Ojadao, vo provincijata Ratanakiri.