IZBORI VO SRBIJA
Ceca go saka Koshtunica!
Nitu proslavata na Starata Nova godina vo Belgrad ne pomina bez predizboren politichki marketing i partiska oboenost. Najmasoven prechek beshe pred Sobranieto na Srbija kade koalicijata na Voislav Koshtunica i Velja Ilikk sobra nad 100.000 lugge. Nedaleku od niv, na ploshtadot Nikola Pashikk, kontraproslava praveshe Demokratskata stranka na Boris Tadikk. No, kaj Koshtunica peeshe Ceca, pa ne e chudo shto tamu imashe dvojno povekke lugge, a i atmosferata beshe urnebesna. "Nashiot premier, sakaniot premier, doktor Voislav Koshtunica. Ajde, golem prozdrav za chovekot koj gi obedinil site stranki i cela Srbija", izvikuvala Svetlana Razhnatovikk pri pojavuvanjeto na binata. Vo prviot red stoel sramezhliviot Koshtunica i “se topel”. Na pesnite na Ceca sitno podigruval, a edinstveno zapeal koga pochnale da ja svirat Ggurggevdan.

Den potoa, povekketo srpski analitichari velat deka e toa poln pogodok na "narodnata koalicija", kako shto privrzanicite na Tadikk najchesto ja narekuvaat. Spored niv, toa e dobar nachin da se privlechat neopredelenite glasachi, meggu koi sigurno ima i takvi koi sakaat da se poistovetat so svoite estradni simboli. Ako Ceca glasa za Koshtunica i go narekuva sakan premier - zoshto i narodot da ne glasa za nego!

Se odrzhaa sedmite parlamentarni izbori
KOALICIJATA KKE SOSTAVUVA VLADA
Na parlamentarnite izbori vo Srbija vo trka za 250 pratenichki mesta bea 20 izborni listi, meggu koi shest listi na nacionalnite malcinstva. Za vlez vo Sobranieto se borea sedum koalicii, 12 partii i edna lista na grupa graggani. Na listata se predlozheni vkupno 3.799 kandidati od okolu 40 partii i gragganski zdruzhenija. Izborite gi sledea 4.744 nabljuduvachi, od koi 468 stranski. Pravo na glas na 8.539 izbirachki mesta vo Srbija i vo stranstvo imaa 6.653.851 izbirach, a mestata za glasanje bea otvoreni od sedum do 20 chasot. Preliminarnite rezultati se ochekuvaa vchera, a konechnite rezultati kke bidat objaveni najdocna do chetvrtok, 25 januari.

Najmnogu glasoci osvoija srpskite radikali, no demokratksta koalicija osvoi 2/3 od glasovite i taa kke sostavuva Vlada.

VTORA ZAKLETVA ZA PRVANOV
Nov mandat za ”stariot” pretsedatel
Bugarskiot pretsedatel Georgi Prvanov vo parlamentot dade zakletva za vtoriot pettgodishen pretsedatelski mandat. Voenata ceremonija so pochesna garda i pozdravnite 21 istreli, po negoviot reizbor za pretsedatel vo oktomvri minatata godina, bea zakazhani za vchera koga i oficijalno ja prezemal funkcijata. Prvanov e prviot bugarski pretsedatel koj e reizbran, po padot na komunizmot vo 1989 godina i ja vovede negovata zemja vo EU na 1 januari. Poraneshniot lider na socijalistite, gi dobi izborite kako nezavisen kandidat so 75,9 procenti od glasovite, vo odnos na 24,1 procenti za nacionalistot Volen Siderov.

Edna petina od Grcite zhiveat pod pragot na siromashtijata
Okolu edna petina od Grcite ili 19,6 procenti, zhiveat pod pragot na siromashtijata, pokazha istrazhuvanje chii rezultati gi soopshti grchkiot minister za ekonomija Jorgos Alogoskufis. Istrazhuvanjeto na Nacionalniot statistichki institut koe se odnesuva na 2004 godina, go potvrdilo zadrzhuvanjeto na tendenciite shto go karakteriziraat razvojot na zemjata vo poslednite desetina godini, precizira Alogoskufis. Toj za vakvata sostojba go obvini neefikasniot sistem za socijalni grizhi, koj uspeal da go namali nivoto na siromashtijata samo od 23 na malku pod 20 procenti. Vo prouchuvanjeto uchestvuvale 5.568 grchki domakkinstva.

Albanec planiral da go raznese crnogorskoto sobranie
Vo Avstrija e uapsen albanski ekstremist povrzan so grupata uapsena vo septemvri vo Crna Gora, tvrdi avstriskiot vesnik Kronen cajtung. Dodu L. (55), etnichki Albanec so crnogorski i amerikanski pasosh, bil uapsen na aerodromot vo Viena vo dekemvri, otkako nervozno reagiral koga policajcite sakale da go pretresat. Negovoto apsenje dosega bilo krieno od javnosta. Toj bil pripadnik na Osloboditelnata vojska na Kosovo, a po nego bila raspishana meggunarodna poternica. Dodu bil baran otkako vo septemvri minatata godina crnogorskata policija, neposredno pred parlamentarnite izbori, uapsi golema grupa albanski ekstremisti. Dodu navodno sakal da podmetne bomba vo crnogorskoto sobranie.

Vesnikot Kronen cajtung shpekulira deka Dodu bil povrzan i so Al Kaida, na shto navodno se somnevale vo amerikanskite razuznavachki sluzhbi.

Stotici bugarski zatvorenici shtrajkuvaat so glad
Nekolku stotici zatvorenici vo dva bugarski zatvori vekke dva dena shtrajkuvaat so glad, vo znak na protest poradi zatvorskite uslovi i so baranje da bidat amnestirani soglasno so regulativite na EU. Direktorot na zatvorot vo gradot Vraca, Angel Kabatliski za AFP izjavi deka vo 310 od vkupno 580 shtrajkuvaat so glad. "Nivnoto glavno baranje e amnestija. Gi ubeduvav deka procedurata za amnestiranje e vo tek, no tie ne veruvaat vo toa", naglasi Kabatliski. Vo zatvorot vo Pleven, spored zatvorskite vlasti, so glad shtrajkuvaat 141 zatvorenik. Portparolot na zatvorot soopshti deka niven glaven problem e prenatrupanosta na objektot.

"Brojot na zatvorenicite e za 200 otsto pogolem od nashiot kapacitet. Vo edna kkelija se smesteni i po 20 zatvorenici", izjavi portparolot. Organizaciite za chovekovi prava vo povekke navrati ja kritikuvaa Bugarija poradi uslovite vo nejzinite zatvori, meggu koi najgolemiot broj se izgradeni vo 19 vek.

VOLFGANG PETRICh
Kosovo uslovno nezavisno vo tekot na 2007 godina
Volfgang Petrich, poraneshniot pratenik na Evropskata Unija za Kosovo, oceni deka Kosovo vo tekot na 2007 godina kke dobie status na ogranichena nezavisnost i kke odi pod nadlezhnost na EU. “EU kako glaven akter mora da forsira odrzhlivo reshenie za Kosovo. Nasilstvoto ne smee vekke da bide del od politikata i toa e evropski konsenzus shto mora da go sfatat i Belgrad i Prishtina” - izjavil Petrich. Toj ocenil deka podelbata na Kosovo na srpski i na albanski del bi bila najloshoto mozhno reshenie, bidejkki bi odgovaralo na “etnichkata logika na vojnata vo poraneshna Jugoslavija“, javi MIA. Evrokomesarot Havier Solana, pak, gi povika kosovskite vlasti da sprechat tenzii vo poslednata faza od pregovorite za idniot status na Kosovo. Solana, po sredbata so kosovskiot pretsedatel Fatmir Sejdiu, izjavil deka EU vo sekoj sluchaj kke ostane angazhirana na Kosovo, bez ogled dali Kosovo kke bide nezavisno ili kke ostane del od Srbija.

Vo treta balkanska inicijativa od EU, komesarot za proshiruvanje na Unijata Oli Ren najavi deka e mozhna obnova na pregovorite za priem na Srbija, dokolku srpskite vlasti storat neshto za apsenje na generalot Ratko Mladikk, baran za genocid vrz Boshnjacite. Ren izrazil nadezh deka Srbite na izborite na 21 januari kke odberat proreformska i proevropska vlada, koja brgu bi napreduvala kon EU i ocenil deka ako pregovorite prodolzhat, nema da se cheka mnogu na priemot na Srbija. “Srbija ima realen institucionalen kapacitet i ne mozhe da bide poistovetuvana so Bosna” - ocenil Ren.

Rusija kke poddrzhi nezavisno Kosovo samo ako prifati Srbija
Rusija kke ja poddrzhi odlukata za idninata na srpskata pokraina Kosovo, koja bara nezavisnost, ako Belgrad ja prifati, soopshti ministerot za nadvoreshna politika na Rusija, Sergej Lavrov. Srbija silno se protivi na toa Kosovo da se stekne so nezavisnost, a Rusija bi mozhela da go iskoristi svoeto pravo na veto vo Sovetot za bezbednost na ON za da go blokira nejzinoto proglasuvanje na drzhava. Odlozhenite pregovori se ochekuva da prethodat na bilo kakov poteg za priznavanje na Kosovo kako suverena drzhava i mnogu raboti bi mozhele da se izmenat.

"Statusot na Kosovo mozhe da se utvrdi samo po pat na pregovori i toa treba da bide prifatlivo i za Belgrad i za kosovskata populacija", izjavi Lavrov. "Vrz ova gi zasnovame nashite postapki". Visoki pretstavnici na zapadnite zemji izjavija deka paketot shto kke bide prezentiran za nekolku nedeli vo Obedinetite nacii od pratenikot Marti Ahtisari, kke preporacha Kosovo da dobi pristap do meggunarodnite organizacii shto se rezervirani za suverenite drzhavi. Vo paketot jasno kke implicira sozdavanje na nezavisna drzhava pod nadzor na EU, i pokraj protivenjata na Srbija. Rusija se protiveshe na bombardiranjata na NATO vrz Srbija vo 1999 godina i taa go poddrzhuva protivenjeto na Belgrad na predlozite Kosovo da se stekne so nezavisnost.

Cheku dava garancii pred kosovskite Srbi
Kosovskiot premier Agim Cheku vo intervju za Frans pres izjavi deka e dojdeno vremeto za nezavisnost na Kosovo, vo koe kke ima mnogubrojni pogodnosti za srpskoto malcinstvo. Kosovskiot lider reche deka dodeluvanjeto nezavisnost na pokrainata, vo koja 90 otsto od naselenieto se etnichki Albanci, voopshto ne e znak za trevoga i strav meggu kosovskite Srbi. “Nikoj nema da im chukne na vrata, da im kazhe deka sega Kosovo e nezavisno i deka treba da si zaminat. Imame nachini da gi razubedime i da gi prisposobime na novata situacija. Duri sme podgotveni i da im ponudime pozitivna diskriminacija. Okolu 80 otsto od kosovskite Srbi zhiveat vo podrachja kade shto tie se mnozinstvo. Tie kke mozhat da nosat odluki za sebe i za osnovnite potrebi shto znachat zhivot za niv” - izjavi Cheku.

Potvrdena vesta za ubieniot Hrvat vo Irak
Potvrdena e vesta za smrtta na hrvatski telohranitel vo Irak. Zheljko Bot (33), od seloto Orahovica, bil podoficer na hrvatskata vojska, odlikuvan za uchestvoto vo ofanzivite Blesok, Bura i Leto protiv srpskite sili vo 1995 godina. Toj poshol vo Irak da raboti na obezbeduvanje i bil ubien vo sredata, dodeka obezbeduval konvoj vozila na Nacionalniot demokratski institut na SAD. Konvojot bil napadnat od irachki teroristi, a vo napadot zaginala i Amerikanka vrabotena na NDI i ushte dvajca obezbeduvachi, Ungarec i Irachanec. Vrz konvojot bilo pukano so teshko oruzhje, od 30-ina teroristi rasporedeni po okolnite zgradi. Bot rabotel za kompanijata Juniti risorsis koja go obezbeduva NDI dodeka eksperti na ovaa organizacija im pomagaat na irachkite partii da se organiziraat.

Novinar - Ermenec zastrelan vo Istanbul
Istaknatiot urednik, Ermenec od tursko poteklo osuden deka go navredil identitetot na Turcija, beshe zastrelan pred redakcijata vo Istanbul. Hrant Dink, pisatel i novinar i chesta cel na besot na nacionalistite beshe zastrelan od nepoznat napaggach, dodeka gi napushtal postoriite na negoviot vesnik Agos. “Hrant beshe perfektna cel za onie koi sakaa da gi opstruiraat demokratizacijata na Turcija i nejziniot pat kon EU“, izjavi novinarot na vesnikot, Ajdin Engin. Dink bil zastrelan tri pati vo vratot i policijata sega traga po 19-godishno momche. Demonstrantite koi se sobraa na mestoto na nastanot izvikuvaa “vladata ubiec kke plati“ i “ramo do ramo protiv fashizmot“.

“Ovoj kurshum beshe istrelan protiv Turcija... formirana e slika za Turcija deka nejzinite ermenski graggani ne se bezbedni“, izjavi Taha Akjol, urednikot na programata na Si-En-En na turski jazik. Dink beshe eden od desetinata pisateli koi bea obvineti spored Zakonot za navreduvanje na identitetot na Turcija, osobeno okolu navodniot genocid vrz Ermencite za vreme na Prvata svetska vojna.

Od bugarskoto pivo „boza” rastat gradite?
Blagodarenie na vlezot na Bugarija vo EU, zhenite shto sakaat da gi zgolemat svoite gradi kke imaat olesnitelni okolnosti. Poradi vlezot vo EU se ukinati carinite i danocite za alkohol, pa zatoa mazhite od Unijata pobrzaa kon Bugarija da kupat od poznatoto pivo “boza“, od koe navodno rastat zhenskite gradi. Pivoto se pravi od fermentirana pchenica i jachmen, a najchesti kupuvachi se sopstvenici na barovi i trgovci, no i obichni lugge od cela Evropa. Navodno, tie se mnogu reshitelni da gi zadovolat svoite devojki i zheni i da im ovozmozhat poubav izgled. Konstantin Barbu od Romanija otpatuval vo gradot Ruse vo blizina na granicata za da kupi od chudotvornoto pivo. “Kupiv edna gajba za svojata zhena. Iskreno se nadevam deka kke go vidam napredokot” - izjavil toj.

Plavshikk ne saka vo zatvor so prostitutki i dileri
Poraneshnata pretsedatelka na bosanskite Srbi Biljana Plavshikk, koja otsluzhuva kazna zatvor vo Shvedska, se zhali na uslovite vo zatvorot i bara da bide pomiluvana. Ova go soopshti shvedskiot pravosuden sluzhbenik Lars Brant, koj nedelava primil pismo od Plavshikk, vo koe taa naveduva deka “e bolna i bara pomiluvanje“. Poraneshnata pretsedatelka na bosanskite Srbi, pishuva deka ne sfakka zoshto mora da sluzhi kazna zatvor “meggu prostitutki, ubijci, dileri na droga, kradci i izmamnici“ i bara da bide oslobodena. Plavshikk ima 76 godini, a vo 2003 godina Hashkiot tribunal ja osudi na 11 godini poradi zlostori vo vojnata vo Bosna i Hercegovina.