POZHARITE NEIZGASNATI, DOJDOA POPLAVI
Obilnite dozhdovi pridonesoa delumno da stivnat golemite shumski pozhari koi vekje blizu dva meseca besneat vo Viktorija i dosega opustoshija nad 1,1 milion hektari (okolu 45 otsto od teritorijata na Republika Makedonija). Iako meteorolozite prognoziraat svezhoto vreme i dozhdovite da se zadrzhat ushte nekoj den, pozharnikarite se podgotvuvaat za sledniot zhezhok bran koj se zakanuva so razgoruvanje na ognenite zharishta. Dozhdovite isto taka gi izraduvaa zemjodelcite, no donesoa novi nevolji vo zapadnite delovi na Viktorija. Vo Mildura i nekoi pomali mesta dojde do poplavi koi predizvikaa umerena materijalna shteta. Tasmaniskata policija gi predupredi gragjanite da odbegnuvaat patuvanje, bidejkji obilni dozhdovi i nevreme dovele do poplavi. Vlastite gi povikaa zhitelite chii imoti se zagrozeni so nadojdenite reki, da se evakuiraat vo povisoki oblasti, namesto na pokrivite na kukjite da gi chekaat spasuvachkite ekipi.

Se ochekuva popravkata na patishtata oshteteni so poplavite vo Juzhna Avstralija da trajat povekje nedeli. Sluzhbite za itni intervencii registrirale stotici poplaveni domovi, biznisi i patishta. Megjutoa, zemjodelcite velat deka shtetite od nevremeto ni od daleku ne mozhat da se sporedat so posledicite od dolgotrajnata susha. Neochekuvano visokata plima zakopa vo pesok desetina vozila na bregot na Juzhna Avstralija, za vreme na eden riboloven natprevar. Spasuvachkite ekipi evakuiraa lugje koi plimata gi ostavi zarobeni na bregot, a dve lica bea prefrleni vo bolnica. Okolu 30 vozila ostanaa opkruzheni so voda, pa so buldozheri bea odrinkuvani od pesokot. Za toa vreme, preku vikendot pozharnikarite odvaj uspeaja da spasat od pozhar nekolku kukji vo poodalecheni sidnejski naselbi. Zhitelite na Maunt Karingaj velat deka napreduvanjeto na ogneniot front bilo zapreno na samo desetina metri od prvite kukji. Opasnosta od pozhari ne e minata za nekoi drugi naseleni mesta vo Nov Juzhen Vels. Veshtachkoto ezero so koe se snabduvashe so voda seloto Volabada vo severniot del od Nov Juzhen Vels, sosema presushi, pa sega voda se dotura so cisterni.

BENZINOT KJE PADNE POD EDEN DOLAR?
Analiticharite ochekuvaat cenata na benzinot naskoro da padne pod eden dolar za litar. Prosechnata cena na benzinot na nivo na Avstralija se namali vo prosek za 10 centi po litar, a cenata na surovata nafta na njujorshkata berza padna pod 50 amerikanski dolari po barel. Federalnata vlada tvrdi deka petrolejskite kompanii ja namalile cenata na benzinot otkako Avstraliskata komisija za konkurencija i potroshuvachi se zakani deka kje sprovede istraga za sostojbite na pazarot so techni goriva. Pretsedatelot na NRMA, vozachko zdruzhenie vo Nov Juzhen Vels, Alen EVANS veli deka veruva oti vo slednite nekolku dena cenata na benzinot kje se spushti na okolu eden dolar po litar. Analiticharot na Komonvelt bankata Krejg DZEJMS ocenuva: - Cenite na surovata nafta vo stranstvo prodolzhuvaat da pagjaat. Mislam deka vozachite moshne skoro kje polnat benzin po 99,9 centi za litar. Posleden pat benzinot chinel pomalku od eden dolar na pochetokot na 2005 godina.

MUFTIJATA SE KANDIDIRA ZA PRATENIK?
Muslimanskata zaednica kje ja razgleda mozhnosta da istakne svoi kandidati na pretstojnite parlamentarni izbori vo Nov Juzhen Vels, megju koi i vo izborniot okrug shto sega go drzhi premierot na taa drzhava Moris JEMA. Osnovachot na Zdruzhenieto na islamskoto prijatelstvo Kejsar TRAD izjavi deka na muslimanite im zdodealo politicharite da bidat protiv niv. Toj reche deka ne e verojatno eden od tie kandidati da bide kontroverzniot avstraliski muftija, sheikot Tadz el Din el HILALI. Trad veli deka muslimanskata zaednica, vkluchuvajkji go muftijata, kje odrzhi konsultacii za istaknuvanje svoi kandidati vo povekje izborni okruzi so znachitelno muslimansko naselenie, vkluchuvajkji gi Oburn, Benkstaun i Lakemba. Megjutoa, vo nekoi novinski izveshtai se veli deka muftijata ima namera da se kandidira za pratenik vo Parlamentot na NJV. Premierot Jema, koj e pratenik za Lakemba, mu poracha na Hilali da se kandidira samiot namesto da predlaga drugi. - Neka se kandidira i ako go stori toa, jas so zadovolstvo kje gi sprotivstavam moite stavovi so negovite. Na primer, jas ja sakam Avstralija i nejzinite lugje, a toj ne. Jas veruvam deka ogromno mnozinstvo lugje vo mojot izboren okrug nema da glasaat za ludilo, bez ogled koj se zalaga za takvo neshto, reche Jema. Kako shto vekje pishuvavme, Hilali poslednive meseci predizvika novi reagiranja vo avstraliskoto opshtestvo koga zhenite shto ne nosat shamija gi sporedi so „nepokrieno meso“, pa zatoa samite se vinovni ako bidat siluvani!

Za eden seriski siluvach od Sidnej muftijata reche deka dokolku ne beshe musliman, izrechenata presuda kje bila poblaga. Potoa vo edna egipetska televiziska emisija muftijata reche muslimanite imaat povekje pravo da zhiveat vo Avstralija odoshto potomcite na nekogashnite britanski zatvorenici, dodavajkji deka Avstralijcite se izmamnici i nepravedni, kako i deka vo Avstralija nema demokratija i sloboda. Vo ekot na ovaa politichka bura maslo na oganot dolea eden drug avstraliski islamski lider - vodachot na Globalniot islamski mladinski centar, so sedishte vo Sidnej, sheikot Feiz MOHAMED. Toj vo momentov ne e vo Avstralija, no vo povekje prodavnici na islamska literatura vo zemjata mozhat da se najdat kompakt-diskovi so negovi propovedi vo koi, megju drugoto, propagira decata da bidat vospituvani da go sakaat “machenishtvoto“, t.e. samoubistvenite napadi za navodna „odbrana“ na Islamot, a Evreite gi narekuva svinji. Vrshitelot na dolzhnosta federalen javen pravobranitel Kevin ENDRJUS se zalozhi spornite diskovi so propovedi na sheikot da bidat povlecheni od cirkulacija, a nekoi politichari pobaraa na Feiz Mohamed da mu se zabrani vrakjanje vo Avstralija. No, muslimanski organizacii, iako tvrdat deka ne se soglasuvaat so stavovite na sheikot, se protiv ostri merki. Tie smetaat deka samite islamski treba da go “prevospitaat“ Mohamed i da gi ispravat negovite stavovi.

LABURISTITE KJE GO BRKAAT OD PARTIJATA PRATENIKOT “KUKAVICA”
Premierot na Nov Juzhen Vels, Moris JEMA, izjavi deka laburistichkiot pratenik za Zapaden Sidnej, Stiven CHAJTOR kje bide iskluchen od partijata vednash shtom bide proglasen za vinoven za fizichki napad vrz svojata bivsha partnerka. Sudot go otfrli tvrdenjeto na Chajtor deka ja klocal partnerkata vo samoodbrana i za da ja sprechi da se ubie! Jema izjavi deka napadot bil kukavichki akt, pa zatoa za Chajtor vekje nema mesto vo partijata i Parlamentot. Istovremeno, poraneshniot laburistichki minister vo Kvinslend, Gordon NATAL bi mozhel da bide osuden na sedum godini zatvor za primanje potkup od blizu 300.000 dolari od 2002 do 2005 godina. Eden od najbogatite lugje vo Kvinslend, rudarskiot magnat Ken TALBOT koj e obvinet za davanje potkup, isto taka mozhe da bide osuden za istoto delo.

ZAKANI OD VOENIOT [EF NA FIXI I...
Voeniot komandant na Fidzi, komodorot Frenk BAINIMARAMA im se zakani na Avstralija i Nov Zeland so trgovski i patnichki protivmerki ako ne pochnat da ja priznavaat privremenata vlada na chie chelo toj dojde so voen udar. Po minatogodishniot puch, Avstralija i Nov Zeland vovedoa embargo na patuvanjata vo ovie dve zemji na voeni lica i chlenovite na privremenata vlada na Fidzi, kako i na nivnite privrzanici. Vo soopshtenieto shto go izdade, Bainamarama veli deka Avstralija i Nov Zeland izvezuvaat vo Fidzi stoka i uslugi vo vrednost od stotici milioni dolari, kako i deka drzhavjani na tie dve zemji rabotat i zhiveat vo Fidzi. Toj dodava deka kje ja razgleda mozhnosta za voveduvanje merki na odmazda ako Avstralija i Nov Zeland „ne odgovorat pozitivno na situacijata vo Fidzi“. Avstraliskata vlada, koja ne ja priznava legalnosta na rezhimot na Mainamarama, za sega ne odgovori na zakanite, no novozelandskiot minister za nadvoreshni raboti Vinston PITERS gi opisha kako - “glupavi“!

... BUNTOVNIChKI LIDER VO ISTOCHEN TIMOR
Liderot na buntovnici vo Istochen Timor, Alfredo REINADO gi predupredi avstraliskite vojnici vo taa zemja deka kje bidat ubieni ako se obidat da go prisilat da se predade. Svojata zakana toj ja izreche od logorot vo edno selo oddalecheno chetiri chasa vozenje zapadno od glavniot grad Dili, kade dvizhenjeto mu e ogranicheno. Avstraliskite vojnici postavija kontrolni punktovi na patishtata shto vodat vo oblasta kade se naogja Reinado. Minatiot maj toj beshe obvinet za predizvikuvanje prestrelka megju vojskata i policijata, a potoa i zatvoren. Naskoro potoa, zaedno so 56 drugi zatochenici, Rainado izbega od zatvorot. Ottogash kontingentot na Obedinetite nacii, vo chij sostav se i avstraliski trupi, se obiduvaat da go nagovorat da se predade, no toj uporno go odbiva.