Generalniot sekretar na Sojuzot na zdruzhenijata od egejskiot del na Makedonija, Ggorggi Donevski potencirashe deka od Bitola se isprakka poraka deka Egejcite ne se raskarani i rascepeni. “Ochekuvame naskoro za nashite problemi da raspravaat makedonskiot parlament i Vlada, a denovive kke ja realizirame dogovorenata sredba vo ambasadata na Republika Grcija vo Republika Makedonija, na koja kako graggani na Grcija ushte ednash kke povtorime deka nie ne ja mrazime Grcija i deka sakame da gi posetuvame nashite rodni ognishta”, navede Donevski. Kako domakkin na sredbata vo Bitola, d-r Kosturski istakna deka “konechno dojde vremeto ona shto ne ni uspevashe od 1990 godina do denes, da go pravime od denes pa vo idnina, a toa e zaednichka aktivnost za ostvaruvanje na nashite prava kako etnichki Makedonci proterani od Grcija. Od denes zaednichki kke deluvame i nastapuvame pred makedonskata i svetskata javnost”.

VLADATA OBEZBEDI OSUM MILIONI DENARI
So ”Crveno sonce” do pogolema konkurentnost
Vladata obezbedi osum milioni denari za realizacija na proektot Crveno sonce, so koj se ochekuva da se podobri konkurentnosta na domashnite proizvodi i uslugi i da se zgolemi izvozot. Nositel na proektot e Ministerstvoto za ekonomija, a realizacijata na aktivnostite kke ja koordinira tim sostaven od pretstavnici od Ministerstvoto za ekonomija, za zhivotna sredina, za zemjodelstvo i za zdravstvo. Preku proektot Crveno sonce kke se informiraat firmite so zakonskata obvrska da poseduvaat sertifikati za kvalitet, da naznachuvaat deka proizvodite se ekoloshki i se od organsko proizvodstvo.

Makedonski lekovi vo Amerika
Fabrikata za lekovi Alkaloid - Skopje godinava kke pochne da izvezuva lekovi vo SAD. Preku otvoranjeto na svoja podruzhnica Alkaloid USA vo NJu Olbani, Ohajo minatata godina, kompanijata vekke ima realizirano delovna sorabotka so povekke amerikanski kompanii. Vo taa nasoka, vo poseta na najgolemata makedonskaa kompanija beshe i ambasadorkata na SAD vo Makedonija DZilijan Milovanovikk koja, po zapoznavanjeto so rabotata na firmata, ponudi i svoja pomosh za idnite sorabotki so SAD.

Alkaloid nekolku lekovi vekke gi proizveduva pod licenca od renomirani amerikanski farmacevtski kukki, kako i marketinshki avtorizacii za zastapnishtvo na chetiriesetina preparati na amerikanski proizvoditeli (Pfizer, Heinrich Mach, Pharmacia Upohn) vo Republika Makedonija

Makedonija e „delumno slobodna” drzhava
Makedonija i vo 2006 godina bila „delumno slobodna“ drzhava spored stepenot na politichkite prava i gragganskite slobodi, pokazhuva globalnoto istrazhuvanje sprovedeno od nevladinata organizacija Fridom haus so sedishte vo Vashington. Makedonija beshe “delumno slobodna“ i vo istrazhuvanjeto sprovedeno vo prethodnata godina. Od regionot delumno slobodni zemji se i Albanija i Bosna i Hercegovina, a Srbija, Hrvatska, Bugarija i Grcija se slobodni zemji. Za stepenot na politichkite prava i gragganski slobodi Makedonija dobi dve “trojki“ na skalata od 1 do 7, pri shto sedumkata e najslaba ocenka, odnosno pokazhuva deka nema sloboda. (Spored Dnevnik)

100 devojki - vojnici
Vo kasarnata Alekso Demnievski - Bauman vo Veles koja e edinstven centar za obuka, pristignaa 200 dobrovolci za otsluzhuvanje na voeniot rok od site kraishta na Makedonija, od koi polovinata se od zhenskiot pol. Za dobrovolnoto otsluzhuvanje na voeniot rok se prijavija mladi lugge so zavrshen chetvrti stepen na sredno obrazovanie i se od dvata pola. Po obukata koja kke trae tri meseci, tie kke dobijat potvrda so koja kke mozhat da konkuriraat za da stanat profesionalni vojnici ili da se vrabotat vo Carina, na aerodromite, vo edinicite na lokalnata samouprava, kako i vo drugite drzhavni institucii. Interesot za dobrovolnoto otsluzhuvanje na voeniot rok – e golem. Poradi toa posle otsluzhuvanjeto na obukata na ovaa prva generacija kke bidat povikani novi 200 mladinci.

MAKEDONSKO – BUGARSKI ODNOSI
Mara Buneva ja razgore antimakedonskata kampanja vo Bugarija
Incidentot shto se sluchi po povod godishninata od atentatot shto go izvrshila Mara Buneva vrz srpskiot inspektor Velimir Prelikk vo Skopje pred 89 godini, vo Bugarija predizvika ogromni reakcija i ja razgore ushte povekke antimakedonskata kampanja vo sofiskite mediumi. Ministerot za nadvoreshni raboti, Ivajlo Kalfin, bara od makedonskite vlasti “silni i brzi dejstva za reshavanje na sluchajot“. Toj gi obvinuva makedonskite mediumi koi, spored nego, so godini postojano vodele iskluchivo antibugarska kampanja. “I tie sozdadoa edna, realna atmosfera, koja mozheshe da dovede do toa shto se sluchi vo Skopje“, veli Kalfin.

Rajna Drangova, desnata raka na Krasimir Karakachanov, liderot na probugarskata VMRO, koja postojano vodi antimakedonska kampanja, prisustvuvala na panihidata na Mara Bunava. Taa veli deka maskirani momchinja tepale selektivno, predimno vozrasni lugge, so dvojno drzhavjanstvo. “Ne posegnaa na nas koi bevme dojdeni od Bugarija“, veli Drangova, inaku kkerka na eden od teroristite na Ivan Mihajlov. Prviot ambasador na Sofija vo Skopje, Angel Dimitrov, izjavil deka incidentot bil del od postojanata antibugarska kampanja vo Makedonija koja ne stivnuvala. Istoricharot Dragan Draganov, pak, smeta deka incidentot go inspirirale srbomanite.

Zoran Todorovski, direktor na Arhivot na Makedonija, veli deka incidentot e neprimeren chin i toa mnogu kke vlijae na meggudrzhavnite odnosi na Bugarija i Makedonija, a vinovnicite treba da bidat otkrieni i kazneti. Toj smeta deka makedonskata istoriografija treba da se proiznese za lichnosta na Buneva, a ne nekoi publicisti i ideoloshki optovareni lugge. “Spored ona shto mozhe da se sretne vo dokumentite, Buneva bila inspirirana od podvigot na Menche Karnicheva, koja vo 1925 godina vo Viena go ubi Todor Panica. Pottiknata od toj chin, sakala i taa da dade svoj pridones so toa shto samata vlegla vo organizacijata preku bratot Boris Bunev, koj bile voen instruktor na VMRO vo Pirinska Makedonija. Duri i go napushtila soprugot samo da izvrshi edno patriotsko delo“, veli Todorovski. Spored nego, taa doshla vo Skopje so cel da ubie visok drzhaven chinovnik na togashnata okupatorska vlast. Eden od niv bil Velimir Prelikk, visok policiski chinovnik, chovek koj najmnogu gi izmachuval uapsenite makedonski studenti vo poznatiot sudski proces vo 1927 godina odrzhan vo Skopje.

Todorovski veli deka atentatot izvrshen od Buneva vrz Prelikk e patriotski chin. “Nashite komunisti za takvi neshta dobivaa ordeni na heroi i celo vreme uzhivaa privilegii od vlasta. Treba da se dade nauchna verifikacija shto znachi takov chin izvrshen vrz eden ozloglasen chinovnik na edna okupatorska vlast, bez razlika od koja sredina e ispratena taa. Togashnite vesnici toa go obelezhaa kako chin deka taa umira za Makedonija“, podvlekuva Todorovski.

Vancho Stojchev ima poinakvo mislenje za chinot na Mara Buneva. “Taa nema nishto zaednichko so makedonskoto revolucionerno dvizhenje i e pripadnik na organizacijata na Ivan Mihajlov. Ubistvoto na srpskiot inspektor vo Skopje e izvrsheno vo polza na golemobugarskata ideja, a ne vo polza na makedonskoto osloboditelno dvizhenje. Spored toa, Makedonija nema prichina da ja slavi Buneva“, naglasuva Stojchev. Toj dodava deka makedonskoto nacionalno revolucionerno dvizhenje ne e povrzano so Buneva, tuku taa e povrzana so vanchomihjalovistite i e sledbenik na golemobugarskata ideja vo Makedonija. Spored bugarski izvori, Mara Buneva, za da go izvrshi atentatot, bila podgotvuvana vo Sofija. Boris Bunev, bratot na Mara, bil desna raka na Ivan Mihajlov.

Makedonskite istorichari podvlekuvaat deka faktot shto taa zhivee vo memorijata na bugarskiot, a ne na makedonskiot narod i toa shto ja chestvuvaat Bugari, a ne Makedonci - e najubedliv dokaz za nejzinata uloga. Istovremeno dodavaat deka toa shto antimakedonskata VMRO na Krasimir Karakachanov povekke godini nanazad po kejot na Vardar se sheta so bugarski i znaminja na negovata partijata, bez makedonsko zname e posebna prikazna i toa e rabota na makedonskata drzhava. Tie smetaat deka drzhavata treba da obrne vnimanie koj se sheta so znaminja na stranska drzhava i ja pee pesnata Shumi Marica. Ne mozhe da se ima proslava za nekogo, a da se veat bugarski znaminja, kako shto beshe sluchajot minatata godina so odbelezhuvanjeto na godishninata na Vlado Chernozemski. Istoricharite ne ja osporuvaat samozhrtvata na Mara Buneva i velat deka e golem herojski chin. Mozhebi taa ginela za Makedonija, no zadninata na organizatorot bila sosema druga. Ivan Mihajlov, koj go organiziral atentatot, ne priznavashe makedonska nacija, makedonski narod. Umirashe i tvrdeshe deka ne postoi makedonska nacija, deka Makedoncite se Bugari. (Utrinski vesnik)

PROTESTNA NOTA ZA MAKEDONSKIOT AMBASADOR VO SOFIJA
”Eskalacija na antibugarski chuvstva”!
Bugarskite vlasti mu vrachija protestna nota na makedonskiot ambasador vo Sofija po povod incidentot koga bile napadnati bugarski i makedonski graggani koi odavale pochest pred plochata na Mara Buneva, vo centarot na Skopje. Rakovoditelot na Direkcijata Evropa-1 pri bugarskoto Ministerstvo za nadvoreshni rabota, Kosjo Kitipov mu vrachil verbalna nota na makedonskiot ambasador Abduraman Aliti, poradi “napadite vrz bugarski graggani shto uchestvuvale na poklonenieto pred spomen-plochata na Buneva“. Spored bugarskoto MNR, Kitipov pobaral od ambasadorot Aliti - Makedonija da gi prezeme site neophodni merki za kaznuvanje na vinovnicite za incidentot, izrazil nadezh deka vo idnina nema da se povtoruvaat nastani od vakov karakter i potenciral deka Bugarija ochekuva Makedonija da napravi “pravilna analiza na incidentot“, koj, spored nego, dovel do “eskalacija na antibugarski chuvstva i do nasilstvo vrz drzhavjani na Bugarija”.

Ambasadorot Aliti pak, vo izjavata za makedonskite mediumi reche deka obete strani konstatirale deka “toj incident ne sluzhi na unapreduvanje na odnosite meggu nashite dve drzhavi i deka treba da se prezemat merki i aktivnosti, vo idnina da nema takvi neprijatni situacii”. Prethodno portparolot na bugarskoto MNR Dimitar Tanchev izjavi deka „incidentot jasno pokazhuva deka nekoi krugovi vo Makedonija gi prodolzhuvaat naporite da sprovedat aktivna anti-bugarska politika i zhiveat vo duhot na minatoto“, a spored soopshtenieto na bugarskoto MNR incidentot e posledica na “histerijata koja vladee vo makedonskite mediumi po zgolemuvanjeto na brojkata na Makedonci koi pobarale bugarsko drzhavjanstvo za da dobijat bugarski pasosh“. I vo bugarskite mediumi beshe forsirana tezata deka incidentot e posledica na kontinuirana antibugarska propaganda i baraa oficijalna Sofija da gi zaostri odnosite so Makedonija.

Prijavi za 15 lica
Spored makedonskoto MVR vo incidentot bile povredeni dve lica vo tepachka za koja e se ushte otvorena istragata. Otkako desetina pripadnici na navivachkata grupa Komiti bea povikani na informativen razgovor, a napadnatite meggu niv ne prepoznale lica koi gi napadnale so palki i shipki, sepak, policijata podnese prekrshochni prijavi za fizichki napad za 15 lica koi uchestvuvale vo tepachkata. Spored MVR, prijavenite se na vozrast meggu 22 i 31 godina. Tie neposredno pred incidentot bile sobrani vo prostoriite na navivachkata grupa Komiti. Navivachite gi presretnale sedumtemina privrzanici koi prisustvuvale na panihidata na Mara Buneva. Prijavenite “komiti“, spored nivnite iskazi, bile isprovocirani od ovie lica koi izvikuvale “Bugarija, Bugarija!“, po shto i doshlo do fizichki napad.

”Krshenjeto na spomenikot na Mara Buneva ne e za osuda”
Sovetnikot Vlatko Stamatovski od redovite na VMRO-DPMNE na sednica na Sovetot na Grad Skopje pobara Gradot oficijalno da go osudi incidentot, vo koj so palki i metalni prachki bea napadnati pochituvachite na deloto na Mara Buneva i beshe iskrshena spomen-plochata na kejot 13 Noemvri. Pretsedatelot na Sovetot Blagoja Chorevski reche deka ovaa tochka ne e stavena na dneven red, pa zatoa ne mozhe po nea da se glasa. Chorevski objasni deka Gradot gi osuduva site incidenti i nastojuvashe diskusijata za ova da prekine, no del od sovetnicite go kazhaa svojot stav po zavrshuvanjeto na sednicata.

Protiv osuduvanjeto na incidentot na Kejot na Vardar beshe sovetnikot Ggorgge Marjanovikk od Ligata za demokratija."Bugarskiot narod e poznat po incidentite i napadite koi gi vrsheshe vrz Makedoncite vo Bugarija, na grobot na Jane Sandanski. So vakvo nasilno odnesuvanje Bugarija stana chlenka na Evropskata unija, pa mozhebi grupata koja go izvrshi napadot go sledela primerot na Bugarite, odnosno gi napadnala za da vleze Makedonija pobrzo vo EU", reche Marjanovikk. (Vest)

BUGARSKIOT EKSPREMIER IVAN KOSTOV
”Srbofilite shirat antibugarstvo vo Makedonija”
Poslednite antibugarski aktivnosti vo Skopje se pottiknati od grupa srbofili, istaknuva vo intervju za bugarskata agencija Fokus poraneshniot bugarski premier Ivan Kostov. “Sekogash imalo slichni incidenti vo Skopje i vo Makedonija. Prichinata e vo nemanjeto bugarska politika” - veli Kostov, koj istaknuva deka Bugarija mora celosno da ja aktivira bugarsko-makedonskata politika. “Vrz osnova na geopolitichkite i istoriskite fakti, Bugarija bez dvoumenje e vodechki subjekt za taa politika” - veli Kostov. “Antibugarskoto raspolozhenie vo Makedonija vo periodot od 1997 do 2001 godina beshe na najnisko nivo blagodarenie na reshitelnata politika i na aktivnoto uchestvo na Bugarija vo makedonskite problemi”, veli Kostov. Liderot na Demokratite za silna Bugarija istaknuva deka na toa prashanje ne mu se obrnuvalo dovolno vnimanie vo poslednite pet-shest godini. Spored Kostov, Bugarija gi zagubila politichkite kvaliteti na lider vo regionot. (Dnevnik)

Karakachanov bara korekcija na makedonskata istorija
Korekcija na uchebnicite po istorija vo Makedonija so brishenje na ocenite za bugarskata okupacija za vreme na Vtorata svetska vojna, bara liderot na bugarskoto VMRO. “Dezideologizacija na uchebnicite so koja, konechno, kke se izbrishat falsifikatite za nacionalniot karakter na istoriskite lichnosti na bugarskoto mnozinstvo na naselenieto vo oblasta Makedonija do 1944 godina“. Ova baranje vo bugarskiot parlament go podnese liderot na VMRO - BND Krasimir Karakachanov.

Karakachanov, koj ja imenuva Makedonija so opredelnicata BJRM, predlaga Bugarija da nametne merki za zashtita na pravata na bugarskoto naselenie vo Makedonija, kako i za zashtita na bugarskoto kulturno-istorisko nasledstvo. “Formiranje evropska komisija od javni lichnosti, koja kke go nabljuduva i godishno kke podnesuva izveshtaj za razvojot na procesot na demokratizacija vo BJRM, kako i reforma na represivnite specijalni sluzhbi, koi se nasledstvo od totalitarniot jugoslovenski rezhim“, e edno od baranjata. Bugarskoto VMRO gi obvinuva mediumite vo Makedonija za “otvorena antibugarska kampanja“. Neodamneshniot incident vo Skopje e posledica na “otvorenata antibugarska kampanja koja vo poslednite meseci ja vodat lokalnite mediumi“, se ocenuva vo deklaracijata podnesena deneska vo bugarskoto Narodno sobranie. (Makfaks)

SORABOTKA
Bugarite kke ne uchat kako do EU
Poraneshni ministri i aktuelni funkcioneri vo bugarskata Vlada, so prenesuvanjeto na svoite pozitivni iskustva kke i pomagaat na Makedonija vo odnos na podgotovkite za vlez vo EU. Ova go izjavi vicepremierkata za evrointegracii Gabriela Konevska-Trajkovska, po sredbata so Julijana Nikolova, chlen na pregovarachkiot tim na Bugarija vo procesot na pregovorite za vlez vo EU.

Vicepremierkata najavi deka ekspertite od Bugarija kke imaat sredbi so pretstavnici od povekke ministerstva koi se vklucheni vo reformskite procesi. Nikolova, pak, reche deka dvete zemji se bliski po problemite shto gi imaat i po reshenijata shto mozhat da se predlozhat. Taa smeta deka so Makedonija kke mozhat da gi spodelat greshkite shto tie gi napravile. Konevska-Trajkovska najavi deka pokraj so Bugarija, vakvi sredbi kke se odrzhat i so drugi drzhavi od EU, so cel da se zdobie so soodvetno iskustvo. (Vecher)

NOVOOTKRIENIOT DNEVNIK NA MISIRKOV KkE BIDE OBJAVEN NA MAKEDONSKI I NA BUGARSKI
Originalot ostanuva vo Bugarija, a prvata promocija na rakopisot vo Makedonija
Neodamna otkrieniot dnevnik na Krste Misirkov vo Bugarija kaj nekoj sofiski antikvar najmnogu za dva meseci kke bide objaven vo zaednichko izdanie na makedonski i na bugarski jazik. Dnevnikot ima vkupno 381 stranica, pishuvan e na ruski literaturen jazik vo 1913 godina, a se odnesuva glavno na sluchuvanjata vo Makedonija i vo Bugarija, neposredno po zavrshuvanjeto na balkanskite vojni. Ova se prvichnite soznanija shto gi soopshtija direktorot na makedonskiot Drzhaven arhiv Zoran Todorovski, pretsedatelkata na Glavnata uprava na arhivite pri Ministerskiot sovet na Bugarija Borjana Buzhashka i Cocho Biljarski, bugarski ekspert za istorijata na Balkanot i poraneshen direktor na bugarskiot Drzhaven arhiv, koj gi pronajde rakopisite na Misirkov.

Dnevnikot na Misirkov doprva kke se prouchuva, a kke bide izdaden na makedonski i na bugarski jazik. Spored Todorovski, Buzhashka i Biljarski, stanuva zbor za memoari shto, pred se, se odnesuvaat na togashnite priliki vo Makedonija i vo Bugarija. “Ova e mnogu znachaen den za makedonskata kulturna istorija. Novootkrieniot dnevnik, odnosno memoarite se pishuvani vo 1913 godina vo Klementovo, blizu Odesa, kade shto Misirkov zhiveel i rabotel. Pokraj rakopisot, dnevnikot sodrzhi i izvadoci od ruski vesnici za togashnite priliki vo Makedonija i Bugarija. Se odnesuva, pred se, na negovite razmisluvanja, opservacii i konstatacii za sostojbite na Balkanot, vo Bugarija i Makedonija” - veli Todorovski.

Spored Biljarski, so ogled na napishanoto, Misirkov, koj dosega najchesto beshe pretstavuvan kako jazichar i folklorist, sega e politichar i istorichar. Dnevnikot e pishuvan mnogu ubavo i vnimatelno. Pronajden e kon krajot na minatata godina kaj nekoj sofiski antikvar, a toj, kako shto objasni Biljarski, verojatno go dobil od potomcite na Misirkov, koi zhiveat vo Bugarija.

Buzhashka naglasi deka koga dnevnikot bil pronajden, bugarskata Uprava na arhivi voopshto ne se dvoumela shto treba da pravi. “Vednash po pronaogganjeto go izvestivme Todorovski i se dogovorivme rakopisot da bide izdaden na makedonski i na bugarski jazik” - naglasi Buzhashka. Sorabotkata na dvata arhiva kke prodolzhi so objavuvanje zaednichki album na brakkata Manaki, zbornik na dokumenti za Maleshevijata i zbornik za VMRO - obedineta. (Vreme)

GRChKITE MEDIUMI PO POSETATA NA NIMIC
Od Skopje se ochekuva pogolema fleksibilnost
Posetata na posrednikot na ON za imeto ne donese novi idei za reshavanje na sporot, osven shto preku Metju Nimic jasno bea preneseni poziciite na Atina za posledniot poteg na vlastite vo Skopje za promena na imeto na skopskiot aerodrom, pishuva vo analizata na grchkiot vesnik Katimereni.

Na politichko nivo, spored vesnikot, Atina uspeala ne samo so protestot za preimenuvanjeto na aerodromot, tuku i so serija fakti za grchkata konstruktivnost da izdejstvuva ocena od posrednikot deka “toa kke vlijae i toa ne pozitivno“ na pregovarachkiot proces za imeto.

Porakata na grchkite vlasti, spored Katimerini, bila deka Makedonija sega, povekke od koga da e, treba da pokazhe fleksibilnost, bidejkki Grcija gi napravila site mozhni otstapki, a Makedonija vo nishto ne ja smenila svojata pozicija od pochetokot na devedesettite do denes. Kako argumenti za grchkata fleksibilnost Katimerini posochuva tri potezi na diplomatsko nivo. Prvo, promeneta e prvichnata pozicija na Atina deka nema da prifati ime koe kke go sodrzhi zborot Makedonija ili negovi derivati. Vtoro, deka rezultat na taa fleksibilnost i popustlivost kako osnova za pregovori e prifaten predlogot na Nimic od april 2005 vo koj novo ime se predlagashe Republika Makedonija - Skopje i, treto, Grcija imala fleksibilen odnos kon integraciite na Makedonija vo meggunarodnite institucii.

Vesnikot ocenuva deka e izgubeno mnogu vreme na shteta na grchkite interesi, bidejkki se zgolemuva brojot na pomalku ili povekke vlijatelni zemji shto go priznavaat ustavnoto ime. I porachuva deka e se poteshko da se objasni znachenjeto na istoriskite simboli i vo zemji shto imaat iskustvo so takvi sporovi, kako na primer vleguvanjeto na Velika Britanija vo EU, koja po zabeleshkite od Francija poradi imeto na francuskiot region Bretanja vleze vo EU so imeto Obedineto Kralstvo.

Spored diplomatski izvori, porakata od Atina ne bila za otkazhuvanje od Privremenata spogodba, tuku najava deka Atina kke gi prekine politichkite odnosi so makedonskite vlasti i deka konechniot priem na Makedonija vo EU kke se soochel so baranje za prethodno reshavanje na sporot. Mozhnosta Atina ednostrano da ja raskine Privremenata spogodba, spored diplomatite, e nepovolna varijanta i za Atina, bidejkki bi znachela otvoranje nov front vo nadvoreshnata politika srede se ushte nezatvorenoto kiparsko prashanje i odnosite so Turcija. (Vreme)

Nimic go vide 16 -krakoto sonce
Metju Nimic, posrednikot za sporot so imeto meggu Makedonija i Grcija, prvpat vo Ohrid vide artefakti so ista arheoloshka i kulturno-istoriska vrednost kako i onie shto dosega gi imal videno vo Grcija, veli Pasko Kuzman, direktor na Upravata za zashtita na spomenicite, koj minatiot vikend vo Ohrid go zapozna Nimic so ostavinata so antichkomakedonski predznak. “Mu gi pokazhav shlemovite shto vo literaturata se vodat kako grchko-ilirski i mu rekov deka treba da se narekuvaat grchko-makedonski zatoa shto se najdeni na teritorijata na Makedonija. Vprochem, vo site beleshki za moite istrazhuvanja jas taka i gi imenuvam” - veli Kuzman. Zapoznavajkki go Nimic so artefakti so antichkomakedonski obelezhja, Kuzman mu gi prezentiral i megarskite chashi so shesnaesetkrakoto sonce, otkrieni na Samuilovata tvrdina. “Toa e potvrda, mu rekov deka Lihnidos e makedonski grad. Eve go sonceto i kaj nas i toa ne e prashanje na politika, tuku istoriski fakt” - mu rekol poznatiot arheolog na Nimic, daruvajkki im na posrednikot i na negovata pridruzhba repliki od antichkite chashi. So podarokot na koj e reljefno prikazhano drevnoto shesnaesetkrako sonce, Nimic i pridruzhbata zaminale na ruchek. “Im porachav od niv da go pijat vinoto i koga kke go ispijat, da gi prevrtat chashite naopaku za da im gree na masata sonceto od dnoto na chashite” - veli Kuzman.

Nimic bil vozdrzhan so komentarite, no prijatno vozbuden od novite soznanija. “Osobeno beshe vozbuden od zlatnata maska i zlatnata rakavica. Mu ponudiv da ja stavi rakavicata vrz rakata, no toj ne se osmeluvashe da go stori toa. Koga kke gi izlozhime vo vitrina, nikoj vekke ne kke mozhe da gi dopre, mu rekov, zatoa iskoristete ja ovaa retka privilegija” - ja raskazhuva Kuzman sredbata so Nimic. Toj go zapoznal posrednikot so istorijatot na zlatnite maski, koi se tipichni za makedonskite prostori i koi gi ima vo nekolku balkanski muzei. “Ova e vtorata zlatna rakavica. Prvata, otkriena na Trebenishkite grobnici, e vo Sofija, a ovaa e otkriena na Dolna porta, vo Ohrid, i datira od 5-6 vek pred nashata era” - toa bile poslednite argumenti pred Nimic, prijatno vozbuden, da go pochuvstvuva dopirot na zlatnata rakavica vrz svojata raka.

Relativno kratkata poseta na kabinetot na Kuzman, koj toj slikovito go narekuva Troja, zavrshila so preporakata deka Ohrid e samo eden makedonski predel, bogat so artefakti, i deka takvi predeli ima mnogu niz celata zemja. Antichkoamkedonskoto arheoloshko nasledstvo e ushte eden kamen na sopnuvanje vo grchko-makedonskite odnosi, bidejkki grchkata oficijalna politika pretendira deka Grcija ima ekskluzivno pravo vrz sevkupnoto antichkomakedonsko nasledstvo. Vo nauchnite krugovi, za razlika od politichkite, toa prashanje e resheno. (Vreme)

PRED LOKALNITE IZBORI VO ALBANIJA
Makedoncite vo trka za chetiri gradonachalnichki mesta
Po registracijata na politichkata partija Makedonska alijansa za evropska integracija, Makedoncite vo Albanija vleguvaat vo nova bitka - za osvojuvanje na lokalnata vlast. Na lokalnite izbori zakazhani za 18 fevruari tie se nadevaat deka mozhat da osvojat po eden gradonachalnichko mesto vo Mala Prespa i vo Gora, i dve vo Golo Brdo. Eden od kandidatite za gradonachalnik e Edmond Temelko, diplomiran veterinar i pretsedatel na Drushtvoto Prespa, koj smeta deka ima realni shansi da pobedi vo trkata za gradonachalnik vo regionot na Mala Prespa. “Vo momentot, spored nashite istrazhuvanja, nie vodime i ochekuvame poddrshka od site Makedonci bidejkki ova e istoriska shansa shto ni se nudi - da bideme del od politichkiot zhivot, da se integrirame vo instituciite na sistemot. Nie sme lojalni graggani na ovaa drzhava i imame pravo da odluchuvame za nashata sudbina” - istaknuva Temelko.

Za profesorkata po menadzment, Vita Koja, od Ekonomskiot fakultet vo Tirana, inaku po poteklo od Golo Brdo, Makedoncite se dobro obrazovani, imaat i chovechki, i intelektualen, i nacionalen kapacitet da vlezat vo eden predizvik narechen izbori i da go dobijat mestoto shto go zasluzhuvaat vo instituciite. Taa pritoa istaknuva deka, poradi tradicionalnite vrednosti, “za zhal, vo trkata za sovetnichki mesta ovoj pat nema nitu edna zhena“. “Vo momentov nemame mnogu zheni aktivirani vo partijata i na ovie izbori nema da ima zheni-kandidatki” - veli Koja.

Pretstojnite lokalni izbori, obremeneti so niza politichki nesoglasuvanja na relacija vlast-opozicija, povtorno go isfrlija na povrshina prashanjeto za potreba od sproveduvanje nov popis vo Albanija. (Dnevnik)

STUDEN TUSh NA PATOT KON UNIJATA
Germanija ne e lobist za Makedonija!
Ambasadorot na Germanija, Ralf Andreas Bret, pretstavuvajkki ja programata na germanskoto pretsedatelstvo pred chlenovite na sobraniskata Komisija za evropski prashanja, izjavi deka Germanija ne bi ja definiral kako poseben lobist za Makedonija i deka ne veruva deka Makedonija kke dobie datum za pregovori za vreme na nivnoto pretsedavanje so Unijata. Ambasadorot posochi deka shto se odnesuva do procesot na proshiruvanje na Evropskata unija, toj prodolzhuva. EU, dodade Bret, ne ja zaostruva politika za proshiruvanje, tuku go potvrduva dosegashniot kurs. Kke bide potvrden principot deka sekoja drzhava-aspirant za chlenstvo, kke se ocenuva individualno spored postignatiot napredok, a eventualen datum za prikluchuvanje Evropskata unija nema da odreduva se do zavrshuvanje na pregovorite. Shto se odnesuva do Makedonija, od nea se bara zabrzuvanje na reformskata dinamika vo kluchnite oblasti.

Spored evropretstavnikot Ervan Fuere, koj isto taka zboruvashe pred Komisijata, na Makedonija vo naredniot period i treba silno ohrabruvanje za da gi zabrza reformite i da izgradi politichkiot konsenzus i konstruktiven dijalog meggu site politichki partii. Isto taka, reche Fuere, vlasta treba da sprovede celosna implementacija na Ramkovniot dogovor, bidejkki toa kke bide vo interes na natamoshna politichka stabilnost na zemjata. Toj pobara, naedno, transfer na nadlezhnostite na opshtinite, opiplivi rezultati i sprovedlivi sudski odluki, natamoshnoto zajaknuvanje na instituciite i funkcionalna javna administracija. “Politizacijata na administracijata beshe zaednichka karakteristika na site vladejachki garnituri vo minatoto, no sega e vreme da se raskrsti so toa“, poracha, Fuere. (Utrinski vesnik)

Ambasadorot Bret gi skara vlasta i opozicijata
Izjavata na germanskiot ambasador Ralf Andreas Bret deka Germanija ne e lobist na Makedonija i deka Skopje ne mozhe da ochekuva datum za pregovori za vreme na germanskoto pretsedatelstvo gi skara vlasta i opozicijata. SDSM oceni deka Vladata, i posebno vicepremierot Gabriela Konevska - Trajkovska, neseriozno se odnesuvaat kon evropskata agenda. “So izjavata na oficijalniot germanski pretstavnik Bret, ni beshe prireden ushte eden studen tush za nashite evropski nadezhi. Po kritikite za zabaveni reformi, chistki vo administracijata, nedostatokot na politichki dijalog, Vladata ne zalazhuvashe deka ima ‘odlichni’ odnosi so germanskata CDU i nivnoto navodno mentorstvo za makedonskite evrointegracii. Ministerot za nadvoreshni raboti Antonio Miloshoski pred dva meseca duri izjavi deka ochekuva datum za pregovori do sredinata na ovaa godina za vreme na germanskoto pretsedavanje so Evropskata unija”, reche Slavica Grkovska. Opoziciskiot SDSM poracha deka porakite na ambasadorot Bret ne se iznenaduvanje, bidejkki namesto kon prioritetite na Makedonija, vladiniot kabinet bil nasochen kon prioritetite “na Nikola Gruevski i na VMRO - DPMNE za populizam i lichna promocija“.

Se oglasi i VMRO-DPMNE, koja ocenite na opozicijata gi oceni kako antidrzhavno dejstvuvanje na SDSM. “SDSM za zhal, sekoj obid i sekoj uspeh na Vladata vo naogganje stabilen, siguren i iskren prijatel i partner vo Evropa, koj bi ni pomognal da izlezeme od krizata vo koja ne vturnaa tokmu tie, go zloupotrebuvaat za tesno partiski interesi“, pishuva vo soopshtenieto na vodechkata partija vo vlasta. (Spored Vreme)

JANEZ JANSHA:
Makedonija kke dobie datum za pregovori so EU duri vo 2008 godina?
Slovenechkiot premier Janez Jansha ushte podaleku gi pomesti makedonskite nadezhi za pochnuvanje pregovori so Evropskata unija, izjavuvajkki vo Strazbur deka se nadeva oti za vreme na slovenechkoto pretsedavanje so EU, vo prvata polovina na 2008, na Makedonija kke i bide daden datum za pochetok na pregovori. “Slovenija kke se obide da i pomogne na ovaa zemja-kandidat da go dobie toj datum“, izjavi toj na pres-konferencija vo Evropskiot parlament. Jansha pojasni deka, sepak, toa podrazbira ispolnuvanje na uslovite zacrtani od EU.

Germanskata kancelarka Angela Merkel vo svoeto obrakkanje pred Evropskiot parlament meggu glavnite prioriteti na svoeto pretsedavanje so Unijata, meggu drugoto go stavi i stabiliziranjeto na Zapaden Balkan. Na prashanjeto na Utrinski vesnik dali go deli istoto mislenje so nejziniot slovenechki kolega, reche: “Ne veruvam deka mozheme na definitiven nachin da kazheme koj e predvideniot datum za Makedonija. Potrebno e sekoja zemja da gi zadovoli kriteriumite i uslovite. Jasno e deka Slovenija kke bide advokatot koj kke se zalaga za Makedonija. Na prashanjeto koj kke bide predvideniot datum, ne mozheme da go kazheme toa denes“, reche Merkel. (Spored Utrinski vesnik)

SPORED IZVEShTAJOT NA NACIONALNIOT RAZUZNAVAChKI SOVET NA CIA
Do 2020 - Makedonija, Hrvatska i Turcija vo EU?!
Najdocna do 2020 godina Makedonija, Hrvatska i Turcija kke stanat del od Evropskata unija. Vakvata procenka za chlenstvo na Makedonija zaedno so ushte edna eks-jugoslovenska republika i Turcija, vo evropskoto semejstvo e navedena vo najnoviot izveshtaj na Nacionalniot razuznavachki sovet na CIA, telo sostaveno od analitichari koi go sovetuvaat direktorot na najmokknata svetska razuznavachka agencija. Izveshtajot se pishuva po izborot na pretsedatelot na SAD, a se objavuva na sekoi tri godini, odnosno vo poslednata godina od negoviot mandat. Drugite drzhavi od regionot na Zapaden Balkan: Srbija, Crna Gora, Albanija i Bosna i Hercegovina voopshto ne se spomenati vo izveshtajot. (Spored Vecher)

DIMITRIJ RUPEL:
Pochetok na pregovori za chlenstvo na Makedonija eden od slovenechkite prioriteti
“Eden od prioritetite na Slovenija za vreme na nejzinoto pretsedavanje so Evropskata unija idnata godina, kke bide otpochnuvanje na pregovori za zachlenuvanje na Makedonija vo Unijata”, izjavi shefot na slovenechkata diplomatija Dimitrij Rupel po sredbata so negoviot makedonski kolega Antonio Miloshoski. “Smetam deka Makedonija e sposobna da gi ispolni svoite obvrski vo odnos na uslovite postaveni od EU. No, toa ne znachi Makedonija da sedi so skrsteni race, tuku naporno da raboti za i da gi intenzivira aktivnostite okolu ispolnuvanjeto na predvidenite reformi”, istakna Rupel.

“Izjavata na premierot Jansha ja chuvstvuvame ne samo kako poddrshka, tuku i kako motiv za udvojuvanje na nashite napori za zavrshuvanje na vnatreshnite reformi. Vladata e posvetena i saka na nashite prijateli vo Evropa da im pomogne polesno da lobiraat za Makedonija, so konkretni rezultati i uspesi vo 2007 godina”, istakna shefot na makedonskata diplomatija Miloshoski. Toj mu se zablagodari na negoviot slovenechki kolega za posetata, za koja istakna deka e od golema vazhnost ottamu shto vo ovoj period slovenechkata Ambasada e kontakt-ambasada na NATO, no i vo odnos na evrointegracijata zatoa shto i EU vleguva vo faza na vnatreshni reformi vo koi Makedonija gleda shansa da ostvari napredok. (MIA)

Makedonija go ochekuva reshenieto za idniot status na Kosovo
Makedonija so golemo interesiranje go ochekuva predlog reshenieto za idniot status na Kosovo, koe vo Viena kke go objavi Marti Ahtisari pred zemjite-chlenki na Kontakt grupata. Iako makedonskoto MNR nema konkretni soznanija shto kke sodrzhi predlogot, ministerot Antonio Miloshoski sakashe da gi diskutira site mozhni opcii so chlenovite na sobraniskata Komisija za nadvoreshna politika. Sredbata ja bojkotiraa samo pretstavnici od partijata na Ali Ahmeti. Ostanatite chlenovi na Komisijata, izlegle so zaednichka ocenka deka Kosovo najverojatno kke dojde do nekoja uslovna nezavisnost. No, ne bile isklucheni i drugite opcii, osobeno mozhnoto vlijanie od ishodot na parlamentarnite izbori vo Srbija.

Analiziran bil i stavot na Evropskata Unija, kako i na oddelni zemji chlenki, kako shto e stavot na Shpanija i Romanija, koi se protivat na nezavisnosta. Bilo razgovarano i za demarkacijata na granicata kon Kosovo, za koja Makedonija ochekuva ova prashanje da bide resheno vo ramkite na predlogot na Ahtisari. Otkako na 26 januari kke go obelodeni svoeto reshenie pred Kontakt grupata, na 2 fevruari finskiot diplomat, so sodrzhinata na negoviot predlog kke gi zapoznae Prishtina i Belgrad. Prethodno, na 23 januari temata Kosovo kke ja diskutiraat i chlenovite na makedonskiot Sovet za bezbednost na chelo so pretsedatelot Branko Crvenkovski. (TV A1)

NAJDOLGIOT PAT DO KAVADARCI
Mrtva baba sheta po aerodromi
"Baba ja snema; nekolku dena go barame limeniot kovcheg so nejzinite posmrtni ostanki na aerodromite vo Stokholm, Cirih, Istanbul i Skopje, ama nikoj ne znae da ni kazhe kade e", veli Zoran Gucev, vnukot na 87 godishnata Ilvanka Guceva od Kavadarci, koja na 31. dekemvri minatata godina pochinala vo Shvedska, kade poslednite 14 godini zhiveela so semejstvoto na nejzinata kkerka vo gradot Norcheping. Zhelba i bilo koga kke umre da ja zakopaat pokraj nejziniot soprug na grobishtata vo Kavadarci, pa kkerka i Lila za da i udovoli, platila 4.000 evra za nejziniot transport do Makedonija. Na 11-ti januari, otkako gi zavrshila site proceduri vo Shvedska, so kompletna dokumentacija go ispratila teloto na nejzinata majka so specijalen avion koj soobrakka na relacija Stokholm-Istanbul-Skopje. Na 12-ti januari taa doshla so drug avion vo Skopje, a rodninite vo Kavadarci go organizirale pogrebot.

"Jas zhiveam vo Anglija, no sakav na baba mi da i oddadam posledna pochit, pa zatoa zemav od rabota edna nedela odmor i so mojata postara kkerkichka dojdov vo Kavadarci", raskazhuva Zoran. "Baba trebashe da ja prechekame na 12-ti januari na aerodromot vo Skopje, ama od Stokholm prvo ni kazhaa deka kovchegot go ispratile na 12-ti, a potoa ni rekoa deka nemalo mesto, pa sledniot let e na 13-ti januari, i sigurno da ja chekame vo nedela, na 14 -ti januari, so letot Istanbul-Skopje". Gucevi go zakazhale pogrebot na baba Ilvanka za ponedelnik, 15-ti januari vo 12 chasot. Porachale nekrolozi, najavile vo gradskata kapela posledna pochit, go platile sveshtenikot, zakupile restorantska sala i platile 10.000 denari za ruchek za 80 gosti. Vo nedelata nautro za 5.500 denari go iznajmile pogrebnoto vozilo na pretprijatieto Miren son i so ushte edno taksi vozilo zaminale na aerodromot vo Skopje. Go dochekale avionot od Istanbul, no kovchegot go nemalo ne samo vo najaveniot avion na turskata aviokompanija, tuku ni vo eden od chetirite avioni shto toa popladne sletale od Istanbul na skopskiot aerodrom! Nikoj od aerodromot ne mozhel da im dade nikakvi informacii za mrtovecot. Shalterskite rabotnici im rekle deka nemaat informacii oti chekaat kovcheg so mrtovec od Istanbul.

Zapochnala potragata po baba Ilvanka. Kupile telefonska kartichka za meggunarodni razgovori za 950 denari. Grebenjeto na shifrata im odzelo 100 denari, a po vnesuvanjeto na brojot od aerodromot vo Shvedska, im bilo recheno deka nemaat dovolno kredit za razgovorot. Zatoa ja angazhirale soprugata na Zoran od Anglija, koja po brojot na letot i specijalniot broj na mrtovechkiot kovcheg doznala deka bagazhot e sepak nasochen preku Istanbul. Vo megguvreme, Gucevi im javile na bliskite vo Kavadarci da ne se zakachuvaat nekrolozite niz gradot, i da go otkazhat pogrebot oti mrtovecot go nema. Soprugata na Zoran doznala deka vo ponedelnikot vo 18 chasot posmrtnite ostanki na baba Ilvanka sletale na aerodromot vo Istanbul. Od shvedskiot aerodrom i kazhale deka teloto kke bide isprateno vo Skopje vo vtornik, na 16-ti januari vo 12 chasot so patnichki avion, oti vo specijalen avion nemalo mesto. Transportot docnel zaradi turskata kompanija koja zaboravila da go tovari celiot bagazh od aerodromot vo Stokholm. Sleduvaat novi troshoci - se porachuvaat novi nekrolozi, po vtor pat se iznajmuva pogrebnoto vozilo, se zakazhuva nov termin vo kapelata. Kaj sveshtenikot i vo restoranot vekke se vo pretplata...

No, semejstvoto Gucevi po vtor pat prezhivea shok - posmrtnite ostanki pak ne pristignale zaradi toa shto turskata aviokompanija gi izgubila originalnite dokumenti, pa neposredno pred poletuvanje, kovchegot bil simnat od avionot. Dokumentite gi pronashle otkako avionot letnal, no vekke bilo docna. Semejstvoto ostanalo bespomoshno na aerodromskata pista bez informacii koga i vo kolku chasot po tret pat da ja chekaat baba Ilvanka. "Samo gospod znae kade e baba mi", izjavi nejziniot vnuk Zoran, koj insistirashe pogrebnata ceremonija da se izvrshi pred negovoto vrakkanje vo Anglija. Iljada evra go chinat povratnite bileti so datum na vrakkanje vo sreda, na 17-ti januari. Ne uspea da se zboguva so svojata baba – otpatuva za Anglija. (Vest)

Vo koj kovcheg e babata?
Pogrebnata kompanija Esheta Begrovninks Biro od Shvedska koja gi prezema site odgovornosti za nejziniot transport do aerodromot vo Stokholm go izvestilo semejstvoto Gucevi deka kovchegot kke bide ispraten so patnichki avion od Istanbul vo petok, na 19-ti januari vo 13 chasot i 45 minuti. "Ne znam dali kke dojde i v petok, ne sum vekke sigurna vo nishto", veli niz solzi nejzinata kkerka Lila Mitreva. "Se dodeka ne ni javi nekoj deka kovchegot sigurno e tovaren vo avionot nema da trgneme po tret pat vo Skopje. Ova vekke ne se izdrzhuva. Vo vtornikot i grobot beshe iskopan, pa potoa pak go zatrupuvaa so zemja. Luggeto gi vrakkavme od kapelata. Nemam sila za nishto, posakuvam da se zatvoram sama vo edna soba i samo da placham", veli taa.

Semejstvoto na pochinatata Ilvanka e dopolnitelno optovareno i od vesta shto im ja javile od Shvedska deka pilotot na aviokompanijata Turkish Erlajns voopshto ne gi dostavil na turskiot aerodrom originalnite dokumenti so koi e teloto isprateno, a vo megguvreme kopiite bile izgubeni. Navodno, pronajdeni se otkako avionot poletal, no nov moment koj gi plashi e shto od Stokholm poletale dva kovchega so mrtovci koi sega se naoggaat vo Istanbul. “Jas ja isprativ mojata majka, i sega treba da mi dokazhat deka vo kovchegot shto kke pristigne navistina se naogga taa. Nema da mozham da zhiveam mirno ako pogrebam nekoj drug do mojot tatko. Jas si ja chekam majka mi, i ako treba i kke go otvoram limeniot kovcheg za da se uveram vo toa. Da beshe eden kovcheg kke znaev, ama sega koga vekke znam deka se dva, ne sum sigurna", veli Lila, kkerkata na pochinatata.

ZAGADOChNA MAPA GI PREOKUPIRA STRUZhANI
Ogromno umetnichko bogatstvo lezhi pod varnica!
Mala, no dobro osmislena mapa kruzhi vo tesen krug struzhani. Retkite sopstvenici na ovoj dokument tvrdat deka sovpagganjeto na nekoi koordinati kke go kazhe mestoto kade shto se krie ogromno umetnichko bogatstvo. Lokacijata bila nekade na prostorot na Ohrid. Storijata za skrienoto umetnichko bogatstvo dolgo se preraskazhuva vo Struga. Mnogumina chule za nego, no malkumina raspolagaat so pokonkretni podatoci. Meggu niv e Jone Klenko, chovek koj dolgo se zanimava so istorijata na svojot grad. Malku e skrzhav na zborovi, bidejkki ne saka da bidat pottiknati lovcite na skrieno bogatstvo shto pravat 'rshum niz Ohridsko. "Za ova skrieno bogatstvo najinformiran bil mojot rodnina Kosta Kavaj, koj vo 1936 godina emigriral vo Albanija, begajkki pred togashniot kralski rezhim. Nemu tajnata za bogatstvoto mu ja prenela negovata majka. Mapata Kavaj uspeal da ja sostavi vrz osnova na majchinite kazhuvanja", raskazhuva Klenko. Spored nashiot sogovornik, Kavaj so ushte dvajca struzhani, ushte dodeka zhiveel vo Struga se obidel da go pobara skrienoto bogatstvo. "So dvajca svoi drugari Kavaj, spored kazhuvanjeto, se kachile na mestoto kade shto sega se naogga Sveti Klimentoviot hram na Plaoshnik. Vo negova blizina imashe eden bunar, koj sega e zatrupan. Uspeale da se spushtat so jazhe do nekade, no jazheto se skinalo i edniot padnal vo dlabokata bezdna i pochinal", kazhuva Klenko. "Ohriggani, kako shto se preraskazhuva, koga uvidele deka osmanliskata vlast kke zavladee i so nivniot grad, celoto kulturno bogatstvo od ohridskite crkvi go sobrale i go zakopale na nekoe tajno mesto. Go skrile vo varnica, taa bila potoa zapalena bez da se unishtat dokumentite. Frlenata zemja vrz niv povtorno bila gorena, a potoa mestoto go pokrile so ushte tri do chetiri metra zemja. Zhalno kke bide, vo vreme koga se raspolaga so najsovremeni uredi za otkrivanje takvi lokacii, umetnichkoto bogatstvo da ostane neotkrieno. Toa ne kke ima znachenje samo za Ohrid, tuku i za cela Makedonija", porachuva Klenko.

Arheolozite se skeptichni kon prikaznite koi govorat za nekakvi skrieni bogatstva, no vo ovoj sluchaj i tie se vnimatelni vo ocenkite. "Jas za takva storija ne sum slushnal, toa ne mi e poznato. Nie rabotime samo vrz osnova na fakti. Sepak, toa shto jas ne sum slushnal za ova shto go kazhuvate, ne mora da znachi deka ne postoi", odgovara zagadochno arheologot Pasko Kuzman. (Vest)

EMILIJA POPOVSKA IZBRANA ZA NAJ PUFLA VO BITOLA
Vo kafe barot FDZ vo centarot na Bitola beshe organiziran Izbor na najpufla. Titulata “Najpufla”, ednoglasno i beshe dodelena na bitolchankata Emilija Popovska, studentka na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, otsek marketing, koja gi ispolni site kriteriumi za uchestvo na ovoj izbor. Osven da bide bitolchanka, potrebno e devojkata da odi na plazha po shtikli, da ima “otkacheno” minimum dvaeset dodvoruvachi i koga kke bide dovedena vo situacija da i “padne” nosot - da ne se navednuva za da go kreni.

Najgolemata pufla vo Bitola za 2007 godina dobi povekke nagradi od organizatorot, koj za ovoj izbor obezbedi povekke sponzori. “Srekkna sum shto tokmu mene me izbraa za ‘najpufla’ vo Bitola, no na javnosta sakam da i kazham deka pufla nema ama bash nikakva vrska so izrazot shmizla. Vistinskoto znachenje na zborot pufla vo Bitola e poinakvo odkolku vo drugite mesta vo Makedonija” - reche prvata bitolska pufla Popovska.

“ROBOVI” VO UGOSTITELSTVOTO, TRGOVIJATA, GRADEZhNIShTVOTO I TEKSTILNATA INDUSTRIJA
Rabotat cel den, im plakkaat za eden chas!
Okolu 1.500 lica se prijaveni deka rabotat samo eden chas dnevno. Za 110 rabotnici, pak, vo Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvanje se plakka pridones za samo eden chas rabota nedelno. Podatocite pokazhuvaat deka nagolemo se zloupotrebuva zakonskata mozhnost za skrateno rabotno vreme. Spored evidencijata na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvanje, najgolem del od prijavenite rabotnici so skrateno vreme rabotat vo ugostitelstvoto, gradezhnishtvoto, trgovijata na malo i tekstilot. Vkupno 11.500 rabotnici vo drzhavata se prijaveni deka rabotat so skrateno vreme, odnosno, pomalku od 40 chasa nedelno.

Rabotnicite najchesto nemaat poim deka nivniot gazda gi koristi dupkite vo Zakonot i kkaruva pari na nivna smetka. Gi angazhiraat rabotnicite po osum chasa dnevno, a za niv plakkaat pridones za samo eden chas. Namesto 3.000 denari, kolku shto iznesuva mesechniot pridones za edna prosechna plata, gazdite plakkaat vo Fondot za penzisko simbolichni 300 denari. Direktno vo svojot dzeb stavaat 10.500 rabotni chasa sekoj mesec!

Na ovoj nachin rabotnicite kke treba da rabotat nad dveste godini za da stignat do penzija. "Toa apsolutno e krshenje na pravata na rabotnicite", veli d-r Mileva Ggurovska, profesor po sociologija na trudot na Filozofskiot fakultet. (Spored Vest)

UShTE EDNA ZhRTVA NA TRANZICIJATA
Dozhiveala udar oti ja ispratile na prinuden odmor
Zhena pochinala, otkako eden den pred toa vo Tutunskiot kombinat - Kumanovo i se sloshilo koga i vrachile reshenie za prinuden odmor. Na Blagorodna Stankovska (51) i na grupa drugi vraboteni im bile deleni reshenijata vo krugot na fabrikata, oti vo kombinatot vo momentot nemalo rabota za niv. Taa bila vednash prenesena vo Kumanovskata bolnica, no otkako padnala vo koma, ja prefrlile vo Urgentniot centar vo Skopje. Lekarite povekke od 24 chasa se borele za nejziniot zhivot, no ne uspeale da ja spasat.

Stankovska imala problemi so zdravjeto so visok krven pritisok od porano, a stresot i raspravijata vo fabrikata samo ja vloshil zdravstvenata sostojbata. Koga Stankovska bila prenesena vo bolnicata, 20-ina zheni zagrizheni chekaa pred vlezot da doznaat za nejzinoto zdravje. Tie kazhuvaat deka vo fabrikata gi povikale za da im gi podelat reshenijata za prinuden odmor, koi potoa trebalo da gi predadat vo Biroto za vrabotuvanje, po nalog na Sindikatot. Vo opshtata meshanica na Stankovska i na ushte edna zhena im se sloshilo, po shto tie zaminale od Kombinatot. (Vest)

CARINATA POTVRDI
Makedonija izvezuvala nafta vo Kuvajt ?!
Carinskata uprava ja potvrdi verodostojnosta na informaciite za makedonskiot izvoz na nafta vo 1998 godina vo stotina drzhavi, meggu koi i vo Kuvajt i vo Saudiska Arabija, najgolemite izvoznichki na nafta?! Carinata potvrduva deka Makedonija izvezuvala nafta vo 1998 godina, no nema odgovor zoshto preku Narodna banka na Makedonija ne bila izvrshena naplata za nitu edno izvezeno kolichestvo. Spored informaciite od Carina, stanuva zbor 34.027.888 izvezeni kilogrami nafta vo vrednost od 6.727.029 amerikanski dolari. “Toa se podatoci shto bile podgotveni od carinskite sluzhbi. Carinata ne raspolaga so informacii za izvoz na nafta vo vrednost od nad edna milijarda amerikanski dolari, tuku za 34.027.888 kilogrami vo vrednost od 6,7 milioni dolari. Dali za taa nafta bila izvrshena naplata ili ne - ne znaeme. Toa ne e nasha nadlezhnost, tuku na drugi drzhavni sluzhbi. Site podatoci vo dokumentite se validni i spored niv znachi deka toa kolichestvo nafta bilo izvezeno od zemjava – velat oficijalno od Carinskata uprava.

Vreme objavi deka Makedonija vo 1998 bila edna od najgolemite izvoznici na nafta i na nafteni derivati vo svetot i deka im izvezuvala nafta na Kuvajt, Saudiska Arabija, Rusija, SAD, Germanija, Hrvatska, Francija, Grcija i na ushte stotina drzhavi!? Vo carinskite deklaracii se spomenuvaat i iminjata na Sileks i na Alkaloid koi spored istata dokumentacija izvezuvale avio benzin. Narodna banka oficijalno soopshti deka vo istata godina preku nea ne bila izvrshena nitu edna naplata za izvoz na nafta i nafteni derivati. Izvori od Carinata tvrdat deka stanuva zbor za fiktiven izvoz na nafta za da se izbegnat davachkite kon drzhavata, a potoa taa bila preprodavana vo Makedonija, a del bil shvercuvan vo Srbija i na Kosovo. (Vreme)

OPLJAChKANA ALEJATA NA ZASLUZhNI GRAGgANI NA GRADSKITE GROBIShTA VO SKOPJE
Se kradat bronzeni bisti vo Butel!
Od gradskite grobishta Butel vo Skopje se kradat bisti i kandilca od bronza. Poslednive dvaesetina dena od grobishtata bile ukradeni tri bronzeni bisti i nekolku bronzeni kandilca od grobovite. Gi nema bronzenite glavi od nadgrobnite spomenici na Milka Micevska - Chaneska, Dushko Delovski i Vasil Popovski, site od Alejata na zasluzhni graggani vo grobishtata Butel. Informacijata ja potvrdija i od AD Butel. Ottamu velat deka krazhbite gi prijavile vo policija, no vo interes na istragata ne sakaa da gi komentiraat.

Od Sluzhbata za obezbeduvanje na gradskite grobishta, pak, velat oti ne gi zabelezhale krazhbite, bidejkki, spored niv, kradcite najverojatno bile so vozilo. "Zabelezhani se masovni krazhbi na bisti i kandilca od bronza. Krazhbite se sluchile na 5 i 6 januari godinava. Najverojatno se raboti za organizirani krazhbi so vozilo, bidejkki bistite koi ischeznuvaat se vednash do patot. Vo grobishtata dnevno vleguvaat do 500 vozila, pa nie ne mozheme da pravime pretres na site koli", se pravdaat od obezbeduvanjeto. Ova ne e prv sluchaj da se krade od grobishta. Imashe sluchai koga cvekkari go kradea cvekketo i pak go prodavaa, no dosega ne beshe zabelezhano kradcite da posegnat i po spomenicite. (Vest)

SKOPJE JA BATALI ISTORIJATA
Obezglaveni spomenicite vo Gradski park
Unishteni spomenici na istaknati lichnosti od makedonskata istorija i kultura so godini nanazad go grdat izgledot na skopskiot Gradski park. Spomenicite se obezglaveni i od niv ostanati se samo postamentite. Duri i tie na nekoi mesta se turnati vo trevata. Edinstveno spomenikot na Krste P. Misirkov e cel i stoi meggu unishtenite spomenici na Nikola Vapcarov, Orce Nikolov, Cvetan Dimov, Kocho Racin i drugi. Zakonot za spomen oblezhja i memorijalni spomenici od 2004 godini propishuva deka drzhavata e nadlezhna za pokrenuvanje inicijativa, izgradba i odrzhuvanje na memorijalnite spomenici, a lokalnata samouprava e odgovorna za spomen - obelezhjata od lokalno znachenje. Problem za odrzhuvanje na spomenicite vo Gradskiot park, kako shto velat od Gradot, e toa shto ne postoi dokumentacija za toj koj gi postavil i koj e nadlezhen za nivno odrzhuvanje. Za da se reshi ovoj problem Gradot Skopje planira zaedno so Muzejot na Grad Skopje, Upravata za zashtita na spomenicite, Muzejot na sovremena umetnost i Ministerstvoto za kultura ovaa godina da napravat popis na spomenicite i da utvrdat koj od niv vo chija nadlezhnost e za da se odredi i koj ponatamu kke se grizhi za nivno odrzhuvanje. (Vest)

INVESTICII
Devstvenite Ostrovi vtor najgolem investitor vo Makedonija
Do noemvri, 2006 godina vo Makedonija vlegle okolu 335 milioni amerikanski dolari direktni stranski investicii. Od niv povekke od 270 milioni dolari se pari shto gi plati avstriski EVN za da ja kupi ESM-Distribucija. Matematikata pokazhuva deka bez da se presmeta prodazhbata na ovoj kapitalen energetski kapacitet, vo Makedonija lani vlegle samo okolu 65 milioni dolari direktni investicii. Podatocite od Narodnata banka pokazhuvaat deka po Avstrija, vtor najgolem investitor vo Makedonija, so okolu 9,7 milioni dolari se britanskite Devstveni ostrovi. Ovaa zemja e poznata po liberalniot finansiski rezhim i kako izvor na somnitelen kapital. Tamoshnite banki i nadlezhni institucii ne gi interesira potekloto na parite shto preku of-shor firmi se reinvestiraat vo zemjite od Evropa.

Investitori od Slovenija lani vlozhile okolu 7,8 milioni dolari, od Srbija i Crna Gora vlegle okolu 7,4 milioni dolari, od Shvajcarija okolu 5,5 milioni dolari. Na listata na zemji od koi vo Makedonija lani bile investirani povekke od eden milion dolari se i Holandija so 4,8 milioni dolari, Hrvatska so okolu 4 milioni dolari, SAD, Germanija, Turcija, Panama i drugi zemji. (Spored Vreme)

OHRID
Odbelezhan denot na ribarite
So tradicionalnoto januarsko kapenje vo ezerskata voda, stotina ohriggani vo stariot del na gradot Saraishte, go odbelezhaa Denot na ribarite. Meggu kapachite bea ohridskiot gradonachalnik Aleksandar Petreski i evroambasadorot vo Makedonija, Ervan Fuere. Na sobirot na Saraishte se jadeshe przhena plashica, se pieja greana rakija i vino i se igrashe na starogradska makedonska mizika. Idejata na zdruzhenieto Bogojavlenie, e so ovaa proslava simbolichno da se odbelezhi ritualot, so koj i vo vremeto koga bilo zabraneto javnoto frlanje na krstot, Ohriggani preku so kapenje na ribarite, go slavele praznikot. So proslavite na Vodici i denot na ribarite, Ohrid stanuva atraktiven za gostite i vo zimskiot period. (TV A1)