(Aleksandar Donski) - * Vo starogrchkite dijalekti ne postoele strikno opredeleni jazichni normi, pa chesto pati avtorite pishuvale spored svoi zhelbi i sfakkawa.
* Vo starogrchkite dijalekti nemalo grafemi za nekoi makedonski glasovi
Slichna vakva sostojba postoi i kaj sufiksite (zavrshetocite) na oddelni zborovi. Duri i koga se raboti za ist izgovor na eden zbor vo dva stranski jazika, mozhno e negoviot sufiks da bide promenet vo sklad so jazichnite normi na dotichniot jazik. Kako ilustracija kke go zememe imeto na poznatata angliska grupa Bitlsi. Nivnoto ime vo original se pishuva Beatles i vo prevod znachi “bubachki”. Meggutoa, vo makedonskata transkripcija na ovoj zbor (iako e rechisi identichna so avtentichniot angliski zbor, t.e. i na makedonski i na angliski ovoj zbor rechisi isto se izgovara), na krajot e dodaden sufiksot “i” so cel da se potencira mnozhinata (BitlsI - bubachkI). Meggutoa, onoj koj znae angliski, kke znae deka vo najmnogu sluchai vo angliskiot jazik imenkite pravat mnozhina tokmu so dodavawe na soglaskata “s” na krajot. Ova znachi, deka vo angliskiot jazik imenkata “Beatles” vekke e zapishana vo svojata mnozhina (shtom na krajot go sodrzhi sufiksot “s”). Vo makedonskiot jazik, pak, vo najgolem broj sluchai, mnozhina se pravi so dodavawe na samoglaskata “i” na krajot od zborot. Nam ne ni znachi nishto soglaskata “s” (so koja se pravi mnozhina vo angliskiot jazik), pa so cel imeto na grupata da go prikazheme vo mnozhina, nie si ja dodavame samoglaskata “i” na krajot od ovoj zbor, t.e. postapuvame vo sklad so nashite jazichni normi. Taka, na zborot (Beatles), koj na angliski vekke e vo mnozhina, nie mu ja dodavame samoglaskata “i”, so shto go pravime da bide vo “nasha” mnozhina (BitlsI).
Isto e i vo obratna nasoka. Se sekkavam koga so edni prijateli Amerikanci minuvavme pokraj jato guski. Tie me prashaa kako se vikaat ovie ptici na makedonski, a jas im odgovoriv “guski”. Togash tie mi reko: “Aha, guskiS”. Znachi i tie ovoj makedonski zbor si go napravija vo mnozhina spored normite na sopstveniot im angliski jazik preku dodavawe na sufiksot “s” na krajot od zborot.
Intervencii od starogrchkite avtori
Ovie primeri gi navedov za da ja objasnam podobro sostojbata so starogrchkata transkripcija na zborovi od tuggi jazici, meggu koi i od jazikot na antichkite Makedonci. Sosema e mozhno deka vo nekoi od niv grchkite avtori si dodavale svoi sufiksi za ednina ili za mnozhina, spored normite na sopstveniot im grchki jazik. Ovoj fakt ja doveduva vo prashawe avtentichnosta na sufiksite vo ne-grchkite zborovi zapishani od antichkite grchki avtori. Poradi toa smetame deka zborovite shto kke gi analizirame najpriblizhno bi mozhele da se razgleduvaat samo preku svojot koren, a ne preku sufiksite.
Kako ilustracija za nepreciznosta na grchkata transkripcija na antichko-makedonskite zborovi, kke go spomneme i sluchajot so imeto na antichko-makedonskiot bog na vojnata. D-r Nade Proeva (“Studii za antichkite Makedonci”, cit. delo, str. 169) naveduva dva grchki napisa so imeto na ovoj bog. Vo edniot napis imeto na ovoj bog e zapishano kako TAIMOS, a vo drugiot istoto ime e zapishano kako THAILLOS. Znachi, sekoj od zapishuvachite go zapishal (transkribiral) ova ime onaka kako shto mu odgovaralo, t.e. taka kako shto mislel deka treba da bide napishano, pa taka imame dve razlichni grchki transkripcii na edno isto antichko-makedonsko ime!
Postojat ushte golem broj primeri od antichkite jazici (ne samo so zborovi od drugi jazici, tuku i so zborovi od samite grchki dijalekti), vo koi isto taka eden ist zbor, od strana na razlichi avtori, razlichno bil zapishuvan. Ova e rezultat na toa shto vo antichkite grchki dijalekti i jazici na ostanatite narodi, ne postoele tolku striktni pravopisni normi i pravila, pa taka sekoj avtor imal sloboda oddelni zborovi da gi zapishuva taka kako shto toj smetal deka trebalo da bidat zapishani. Vprochem, vo ova nema nishto chudno i istoto se sluchuva duri i denes kaj site narodi i kaj site jazici. Ovde pak kke spomnam eden primer od nashiot jazik. Se sekkavam na eden interesen sluchaj, koga eden chovek, koj ne beshe sosema upaten vo makedonskiot literaturen jazik, trebashe vo edna prilika da go napishe zborot “fikko” (deminutiv od avtomobilot “zastava 750)”. Toj ovoj zbor go napisha kako “viche”. Ednostavno, toj smetashe deka zborot “fikko” taka treba da bide napishan. No, dokolku podocna nekoi lingvisti bi gi sporeduvale napishanite zborovite “fikko” i “viche” (vsushnost ist zbor, no razlichno zapishan), tie mozhebi bi povele spor dali se raboti za istiot zbor ili ne.
Isto e i so stranskite zborovi, koi gi transkribirame na nashiot jazik, a taka e i vo site drugi jazici, t.e. vo nivnata transkripcija na tuggi zborovi. Taka bilo i so starogrchkata transkripcija na antichko-makedonskite zborovi i na zborovite od tuggite jazici.
Kon ova da go dodademe i faktot shto rechisi vo sekoj stranski jazik vo antikata (no i denes) postoele glasovi koi gi nemalo vo jazikot na antichkite Grci i koi, sledstveno, nemale soodvetni grafemi za da gi zapishat istite, pa bile prinudeni ovie glasovi da gi zapishuvaat so drugi (slichni, no ne isti) grafemi. Ova se sluchuva i denes. Na primer, vo deneshniot grchki jazik ne postoi glasot (no i bukvata, t.e. grafemata) “zh”. Zatoa deneshnite Grci ovaa bukva vo svojata transkripcija na makedonskite zborovi ja pretstavuvaat so bukata “z” (“moze” namesto “mozhe” i sl.). Sosema e verojatno deka i vo antichkiot makedonski jazik (kako tugg jazik za Grcite) postoele glasovi za koi togashnite grchki avtori nemale soodvetni bukvi, pa bile prinudeni istite da gi zapishuvaat so drugi bukvi. Meggutoa, takvata postapka denes ushte povekke onevozmozhuva da go doznaeme vistinskiot izgovor na ovie antichko-makedonski zborovi.
Najgolemiot broj istrazhuvachi gi imaat predvid sostojbite shto gi spomnavme, no vo nedostig na drugi izvori i samite tie se prinudeni da gi vrshat svoite istrazhuvawa vrz osnova na grchkata transkripcija na site zborovi od togashnite balkanski negrchki jazici shto ostanale do denes, meggu koi i makedonskiot.
Znachewe na zborovite
Vo prezentiranite zborovi od jazikot na antichkite Makedonci, znacheweto na site zborovi ne e poznato, no na dobar del od niv e poznato. Vo vrska so znacheweto i semantikata na zborovite dolzhni sme da gi dademe slednite objasnuvawa.
Imeno, nekoj mozhebi opravdano kke zabelezhi deka slichnosta pomeggu antichko-makedonskite zborovi i deneshnite makedonski (i drugi slovenski) zborovi ne bi vredela nishto, dokolku nivnoto znachewe e razlichno. I vo mnogu drugi jazici, koi nemaat nikakva vrska pomeggu sebe, postojat zborovi koi slichno se izgovaraat, no nemaat nikakva zaednichka semantichka vrska, shto znachi deka nivnata slichnost e samo obichna sluchajnost. Za da go objasnime ova, kke navedeme primer so sporedba pomeggu zbor od makedonskiot i od drug stranski jazik, chij izgovor e ist. Taka, na primer, vo deneshniot makedonski jazik postoi zborot sushi, a ist vakov zbor postoi i vo japonskiot jazik. Vo obata jazika zborot sushi isto se izgovara. Pa, zarem toa znachi deka ovie dva zbora imaat nekakva vrska? Sekako deka ne. Tie nemaat nikakva vrska tokmu poradi nivnoto razlichno znachewe. Kaj nas zborot sushi e glagol, a vo japonskiot jazik zborot sushi znachi imenka (vid jadewe od soleni ribi). Znachi, tokmu poradi razlichnoto znachewe na ovie dva zbora, so sigurnost mozheme da zakluchime deka identichnosta vo nivnot izgovor e chista sluchajnost.
No, do kolku znacheweto (a ne identichnosta ili slichnosta vo izgovorot) i navistina e presudniot faktor, koj odreduva dali dva zbora imaat meggusebna vrska ili ne, zarem ne e ist sluchajot i so slichnosta pomeggu nekoi od antichko-makedonskite i deneshnite makedonski (i drugi slovenski) zborovi? Zarem i nivnata slichnost ne e chista sluchajnost, do kolku znacheweto im e razlichno? Vednash kke odgovorime na ovie opravdano postaveni zabeleshki.
Kako prvo, argumentirano kke go pobieme stavot, spored koj, znacheweto na zborovite e apsolutniot parametar, koj ja odreduva eventualnata vrska pomeggu dva zbora. Ova kke go pobieme so dobro poznatiot fakt deka znacheweto na zborovite voopshto ne e apsolutna, tuku i toa e relativna i promenliva kategorija. Postojat primeri koga eden ist zbor si go zadrzhal svojot izgovor niz vekovite, a si go promenil znacheweto, koe stanalo sosema razlichno ili srodno (no ne i isto!) vo odnos na prvobitnoto. Da go zememe na primer zborot jad. Vo deloto “O pismenah” od Crnorizec Hrabar, zborot jad se srekkava so znachewe - otrov, a denes zborot jad znachi dushevna maka (spored “Rechnik na makedonskiot jazik”, cit. delo, str. 305). Znachi, vo istiot makedonski jazik, za istiot zbor, niz vekovite ostanal istiot izgovor, a se smenilo negovoto znachewe i toa, vo sluchajov, stanalo sosema poinakvo.