2007 e izborna godina za zhitelite na Nov Juzhen Vels, koi na 24 mart kke glasaat za pratenici vo drzhavniot Parlament na Nov Juzhen Vels. Podocna vo godinata, site graggani na Avstralija kke glasaat i za pratenici vo federalniot Parlament na Avstralija. Na drzhavnite izbori na Nov Juzhen Vels, za prv pat kke bidam kandidat na listata na Partijata za chovekovi prava (Human Rights Party), koja e zakonski naslednik na Partijata za reformiranje na pravniot sistem.

Vo 1999 g. bev izbran kako kandidat na Partijata za reformiranje na pravniot sistem, no vo tekot na mojot mandat partijata beshe deregistrirana zaradi namaluvanje na brojot na chlenstvoto, so shto stanav nezavisen pratenik. Minatata godina, so znachajno uchestvo na aktivisti od Makedonskata zaednica od Sidnej, uspeavme da sobereme dovolno chlenovi za povtorno da ja registrirame partijata. Prijatno bev iznenaden koga sobravme nad 1,000 chlenovi, od koi nad 450 se od makedonsko poteklo (chetvorica od niv se i chlenovi i na Izvrshniot odbor). Partijata ja preimenivme vo Partija za chovekovi prava, a po predlozi od novite chlenovi napravivme i znachajni promeni na ustavot.

Vo kratki crti, celta na Partijata za chovekovi prava e da se postigne podobra zashtita na gragganskite, politichkite, ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava na site graggani na Avstralija. Osobeno ne zasegaat pravata na onie poedinci i malcinstva, vkluchuvajkki gi Makedonskite Avstralijci, koi se zapostaveni od strana na glavnite partii (Laburistichkata partija i koalicijata na Liberalnata i Nacionalnata partija).

Partijata za chovechki prava se zalaga za afirmiranje na meggunarodno priznatite chovekovi prava, koi zasega ne se sostaven del od avstraliskiot praven sistem. Takvata zalozhba pretpostavuva deka na avstraliskite graggani treba da im se ovozmozhi zakonski da gi zashtitat svoite prava od voljata i mokkta na avstraliskite federalni i drzhavni vladi i drzhavni sluzhbi.

Soglasno so nashata zalozhba za ednakva zashtita na pravata i slobodite na site graggani, Partijata za chovekovi prava kke ja poddrzhi Makedonsko-avstraliskata zaednica vo:

- Prinuduvanje na avstraliskite vladi i vladini sluzhbi da go pochituvaat makedonskiot etnichki identitet, makedonskiot jazik i makedonskata kultura, shto, meggu drugoto, znachi deka treba da se prekine upotrebata na navredlivi iminja kako shto se ‘Slav’, ‘Slav-Macedonian’ i ‘Former Yugoslav Republic of Macedonia (FYROM)’, chija cel e da se zadushi identitetot na domorodnite Makedonci;

- Obezbeduvanje na podobra vladina poddrshka za da se zachuvaat i promoviraat Makedonskiot jazik i Makedonskata kultura vo Avstralija, preku obrazovniot sistem, vladinite mediumi, finansiska potkrepa na Makedonski neprofitni organizacii i drugi multikulturni proekti;

- Promoviranje na pogolemo uchestvo na makedonskite Avstralijci vo avstraliskiot politichki sistem i javnite sluzhbi.

Partijata za chovechki prava pretstavuva bezprimerna prilika za Makedonskite Avstralijci konechno da stanat vistinski faktor vo avstraliskiot politichki sistem. Se nadevam deka ovaa prilika kke bide celosno iskoristena. Najosnoven nachin na koj shto mozhete da pomognete da se iskoristi ovaa prilika e ne samo da ja stavite Partijata za chovekovi prava na prvo mesto vo vashiot glas za Gorniot dom (Legislative Council) na Nov Juzhen Vels, tuku da gi izvestite site vashi poznanici za zalozhbite na nashata Partija i da gi ubedite ovoj pat da ne gi troshat svoite glasovi na golemite partii, koi od Makedonskata zaednica ochekuvaat mnogu, a % nudat mnogu malku. Ako dobieme dobar odziv, kke imame osnova da izlezeme so svoi kandidati i na pretstojnite federalni izbori, kako i da oformime ogranoci na Partijata za chovekovi prava i vo Viktorija, Zapadna Avstralija i Juzhna Avstralija. Duri i da ne dobieme dovolno glasovi za da imame svoj pratenik vo Parlamentot na Nov Juzhen Vels (potrebni se preku 75,000), mozhete da bidete sigurni deka ako pogolemite partii procenat deka Partijata za chovechki prava privlekla 10,000 do 20,000 makedonski glasovi, vo idnina kke se potrudat da napravat mnogu povekke za da gi zasluzhat glasovite na avstraliskite Makedonci.

POLICIJATA IM OBJAVI VOJNA NA “HUNITE”

Policijata i lokalnite vlasti baraat nachini da mu zastanat na pat na diveenjeto na motoriziranite siledzii, takanarecheni „huni“ i na nivnite poddrzhuvachi, po masovnite bezredija vo petokot vecher vo naselbata Noble Park vo jugoistochniot del na Melburn.

Taa nokk okolu 1.500 do 2.000 lica, meggu koi i zheni i deca, nekoi vo kolichki, se sobraa na redovna sesija na nelegalni ulichni trki so avtomobili i „gorenje gumi“. Nekoi donesoa stolchinja, pa duri i kauchi, za poudobno sledenje na nastanot.

Meggutoa, ovojpat policijata se obide da go sprechi diveenjeto, ja blokirashe krstosnicata na Princes Highnjay i Elonera Street i pojde da gi legitimira „hunite“.

Vo toj moment tolpata gi opsipa policajcite so kamenja, shishinja i raketi. Pedesetinata policajci moraa da se povlechat i skrijat vo svoite vozila i od tamu nemokkno da posmatraat kako zdivenata orda upagga vo eden video-klub, krade od nego sé shto kke stasa, za na kraj celosno da go demolira.

Seriozno bea oshteteni ushte dva dukkana, a so kamenja i shishinja bea gaggani taksi-vozilata shto se najdoa vo blizina.

Vandalite gi krshea semaforite, ulichnite svetilki i soobrakkajnite znaci, palea kanti za ggubre i unishtuvaa sé pred sebe dodeka ne stasaa policiski zasiluvanja so kuchinja.

Roz Blejds, chlen na opshtinskiot sovet i bivsh gradonachalnik na opshtinata Greater Dandenong, izjavi deka takov stepen na nasilstvo i unishtuvanje ne videl vo svoite 30 godini angazhiranost vo zaednicata, i deka go potsetilo na televiziskite snimki na bezredija vo Harlem.

Policijata pritvori i isprasha pet mazhi na vozrast od 20 do 32 godini, no podocna gi pushti na sloboda. Se ochekuva protiv niv, a mozhebi i protiv drugi, da bidat pokrenati obvinenija.

Isto taka bea zapleneti pet koli vrz osnova na noviot viktoriski zakon. Policijata i lokalnite vlasti najavuvaat mozhnost od montiranje pogolem broj bezbednosni kameri i zabrana na parkiranje na i okolu mestata kade se odrzhuvaat nelegalnite trki i „gorenjeto guma“.

Isto taka e najaveno dosledno sproveduvanje na zakonot spored koj vozilata na prekrshitelite mozhe da bidat privremeno ili trajno zapleneti.

ZAOSTRENI ZAKONI ZA NOVITE VOZACHI VO NOV JUZHEN VELS

Od juli godinava vo Nov Juzhen Vels, vozachite so P tablichki do edna godina vozachki stazh, docna nokke nema da smeat da vozat so sebe povekke od edno lice na vozrast do 21 godina.

Isto taka, dodeka vozat, tie nema da smeat da koristat mobilen telefon, duri i ako se raboti za tipot shto ne se drzhi vo raka (hands-free).

Od 1 juli kke bidat porigorozni i testovite za idnite vozachi. Ministerot za soobrakkaj na NJV, Erik ROZENDAL, izjavi deka edna od prichinite za voveduvanjeto na novite merki e faktot shto vo najgolem broj soobrakkajni nesrekki meggu 11 chasot navecher i 5 nautro se uchesnici vozachi so P tablichki.

Novite zakoni doaggaat po desette kluchni preporaki na edna komisija shto beshe formirana po serijata nesrekki vo koi nastradaa ili bea predizvikani od alarmantno golem broj mladi vozachi i nivni vrsnici-sopatnici.

MUFTIJATA PAK SKINA ZELENI

Kontroverzniot avstraliski muftija (islamski poglavar) Sheik Tadz al Din al HILALI odnovo predizvika burni reakcii so svoite izjavi.

Pred nekolku meseci toj zhenite shto ne nosat shamija gi sporedi so „nepokrieno meso“, pa zatoa samite se vinovni ako bidat siluvani! Isto taka, toj reche deka seriskiot siluvach Bilal SKAF od Sidnej nemashe da bide osuden na dozhivoten zatvor ako beshe so nekoja druga vera, a ne musliman!

Po tie izjavi izrecheni vo dzamijata vo sidnejskiot kvart Lakemba, koja predizvika zhestoki reagiranja i kaj del od avstraliskite muslimani, Hilali zamina na „dobrovolno“ otsustvo vo stranstvo, so obvrska da ne drzhi propovedi, no i pod odvaj skriena zakana da bide smenet od pozicijata vrven islamski lider vo Avstralija.

Meggutoa, vo edna televiziska emisija vo egipetskiot glaven grad Kairo minatata nedela, muftijata izreche niza novi kritiki na smetka na Avstralija i Avstralijcite.

Spored Hilali, tie shto go platile biletot za da dojdat vo Avstralija (mislejkki prvenstveno na muslimanite) imaat povekke pravo da bidat vo ovaa zemja od Anglosaksoncite koi tuka pristignale vo okovi!

Muftijata isto taka ocenil deka Avstralijcite se „najgolemi lazhgovci i najnepravedni“ i deka vo Avstralija „nema ni demokratija, ni sloboda“. Meggutoa, Hilali vednash potoa si skokna vo usta koga reche deka „avstraliskite zakoni garantiraat slobodi do tochka na bezumie“ so toa shto vo Avstralija „postojat nudistichki plazhi i ako nekoj vleze na niv oblechen, kke bide kaznet, a ima i takvi ulici!?“

Kako primer za „bezumieto“ na avstraliskite zakoni toj go navede sluchajot na eden ovdeshen musliman koj bil osuden na 3,5 godini zatvor za siluvanje, otkako imal seksualen odnos so svojata zhena protiv nejzina volja.

Od svoite kritiki muftijata ne go poshtedi ni shefot na federalnata vlada Dzon HAUARD, kogo go nareche „gospodin I Jas“, zatoa shto „samo cheka da dobie nekoja vest od Amerika za da reche - i jas“.

Hauard im poracha na avstraliskite islamisti da storat neshto vo vrska so svojot muftija, velejkki deka toa kke bide vo niven interes zashto Hilali i pravi shteta na nivnata zaednica.

Liderot na federalnata opozicija Kevin RAD oceni deka izjavite na Hilali „stanuvaat sé posmeshni“.

- Ako sheikot Hilali misli deka vo Avstralija nema dovolno demokratija, zoshto ne ostane vo Egipet?, reche Rad.

Slichen beshe komentarot i na federalnata ministerka za doseluvanje Amanda VANSTON, koja reche deka ako na muftijata ne mu se bendisuva Avstralija, ne mora ni da se vrati.

Ministerot za nadvoreshni raboti Aleksander DAUNER reche deka sé ponedovetnite ispadi na Hilali stanale tema za podbiv vo Avstralija.

- Jas ne veruvam deka luggeto vekke go sfakkaat seriozno, zabelezha Dauner.

RUDARITE I ZANAETCHIITE NAJDOBRO PLATENI, FRIZERKITE I KELNERITE NAJSLABO
Zanaetchiite i rudarite se denes meggu najdobro platenite lugge vo Avstralija. Golem broj vraboteni vo sektorot na resursi zarabotuvaat povekke odoshto zabarite, pravnicite i doktorite, se veli vo edna najnova studija.

Prosechnata nedela zarabotuvachka na vrabotenite vo hemiskata i naftenata industrija dostigna (pred odanochuvanje) 1.974 dolari ili nad 102.600 dolari godishno, dodeka na zabarite iznesuva 1.711, na pravnicite 1.689, a na doktorite po opshta praksa 1.602 dolari nedelno.

Ovie sporedbi se napraveni vrz osnova na podatocite na Avstraliskoto statistichko biro. Vo niv se naveduva deka „resursniot bum“ pridonel zarabotuvachkite vo rudarstvoto da porasnat za 37 procenti vo poslednite tri godini.

Na sprotivniot kraj na skalata se pripravnicite vo trgovijata i usluzhnite dejnosti, kujnskite pomoshnici, frizerkite i kelnerite. Spored studijata, prosechna plata na frizerka iznesuva 460 dolari (sose danok).

IRAK: AVSTRALISKI VOJNICI UBILE STRANSKI KAMIONDZIJA
Avstraliski vojnici vo Bagdad ubile eden stranski vozach na kamion koj ne gi poslushal nivnite naredbi da zastane na kontrolen punkt blizu avstraliskata ambasada.

Voen pretstavnik izjavi deka ne e jasno zoshto vozachot go zaprel voziloto na prviot kontrolen punkt, no gi ignoriral naredbite da zastane na vtoriot, po shto vrz nego bil otvoren ogan. Vo voziloto ne e najden eksploziv.

OBEZGLAVEN 82-GODISHEN VETERAN
Javnosta e shokirana, a policijata se obiduva da go rasvetli morbidnoto ubistvo na 82-godishniot Mark HACHINSON, veteran od Vtorata svetska vojna.

Negovata otsechena glava e najdena pokraj teloto, nedaleku od negovata kukka vo gratcheto Armidejl vo NJV, vo koja zhiveel poslednite 40 godini.

ZMIJA OTRU 16-GODISHNO MOMCHE
Od kasnuvanje na edna od najotrovnite zmii na svetot, vo sabotata vo Sidnej umre edno 16-godishno momche.

Toa shetalo so eden drugar niz grmushkite pokraj edno igralishte za kriket koga bilo kasnato od istochna kafeava zmija.

Tinejdzerot vednash bil prenesen vo bolnica, no lekarite ne mozhele da go spasat.

Istochnata kafeava zmija e dosta rasprostraneta dolzh istochniot breg na Avstralija i e eden od najotrovnite vlekachi vo svetski ramki. Mozhe da porasne vo dolzhina od dva metra. Toa e mnogu brza zmija i mozhe da bide agresivna ako e isplashena ili se chuvstvuva zagrozena.

UAPSEN ZA OSTAVANJE DECA SAMI VO KOLA
Eden 42-godishen tatko od Hantfild Hajts vo Juzhna Avstralija e uapsen i protiv nego pokrenato obvinenie za zagrozuvanje zhivot, otkako gi ostavil sami vo kolata svoite dve mali deca dodeka bil vo dve kafeani.

Minuvachite povikale policija i ambulantna kola otkako gi videle decata (edno na 18 meseci, drugoto na tri godini) vo kola parkirana pred kafeana. Istragata utvrdila deka prethodno decata bile ostaveni sami vo kola i pred edna druga kafeana.

Po medicinskiot pregled vo lokalnata bolnica, decata bile odvedeni doma, a tatkoto na soslushuvanje vo policija. Negovoto baranje da bide pushten na sloboda pod kaucija bilo odbieno i toj ovaa nedela kke bide izveden na sud.