Pretsedatelot Crvenkovski, po posetata na makedonskiot kontingent vojnici koi uchestvuvaat vo meggunarodnata misija vo Irak, se sretna so semejstvata na pripadnicite na kontingentot Sloboda za Irak. Site se zhivi, zdravi i zadovolni od uslovite za smestuvanje, ishrana i za rekreativni aktivnosti. “Ne postojat zborovi so koi mozham da ve oslobodam od grizhata koja kako najbliski rodnini ja imate postojano, no mozham da vi poracham deka site sme gordi na nashite vojnici i stareshini vo Irak, koi so profesionalnosta i patriotizmot so koj ja vrshat svojata odgovorna zadacha go zasluzhuvaat nasheto celosno pochituvanje, priznanie i blagodarnost”, reche Crvenkovski. (Spored Vest i Vecher)

Novi vojnici i vo Bosna
Makedonskiot kontingent koj kke uchestvuva vo mirovnata misija ALTEA zamina vo Bosna i Hercegovina. Svechenioto isprakkanje se odrzha vo kasarnata Strasho Pindzur vo Petrovec. Od Ministerstvoto za odbrana objasnuvaat deka ova e vtora rotacija na mirovnicite vo sostavot na vozduhoplovniot Ving na ARM, koi vo narednite shest meseci zadachite kke gi izvrshuva vo ramkite na silite na EUFOR vo Mostar. Makedonskite vojnici, kako i nivnite prethodnici, kke bidat rasporedeni vo sostavot na belgiskiot kontingent.

GRCITE SAKAAT KOMAR VO MAKEDONIJA
Vo gevgeliskoto kazino ”Flamingo” i do 2.000 gosti na vecher
Vo gevgeliskoto kazino Flamingo, locirano na makedonsko-grchkata granica, koe vazhi za edno od najluksuznite kazina na Balkanot, vo tekot na edna vecher srekkata si ja isprobuvaat i do 2.000 gosti. Najchesti toa se lugge od srednata grchka klasa od Solun, Voden, Lerin i drugi gradovi od severniot del na Grcija. Vo kazinoto neretko ima gosti duri i od Atina. Stranskite i domashnite investitori, vo ova kazino imaat vlozheno 30 milioni evra. Kockarnicata e so pozlaten plafon i kristalni lusteri, a na yidovite se postaveni skapi reprodukcii od dela na poznati svetski slikari, meggu koi i slikata na golemiot renesansen majstor Sandro Boticheli Ragganjeto na Venera. Masite za rulet se od najpoznatata italijanska firma Abijati.

Poslednite lokalni izbori vo Severna Grcija se dokaz za ogromnata popularnost na makedonskite kazina. Edna od glavnite temi na mitinzite na politichkite partii beshe apelot do grchkite gragganite da ne odat vo kazinata vo Makedonija, bidejkki taka ja pomagaat makedonskata ekonomija?! Marketing menadzerot na Flamingo, Ognimir Kamenov veli deka vo kazinoto se vnimava na sekoj detal: “Se za nashite gosti i nivniot konfor i zadovolstvo”. Vo Flamingo rabotat 500 lica. (Total)

Gerlad Knaus: Makedonija ne e protektorat kako Bosna
“Makedonija treba da pokazhe deka e sposobna da gi reshava kompleksnite vnatreshni politichki tenzii. Korisno e da pomaga meggunarodnata zaednica, no vo zemjata instituciite funkcioniraat i nema smisla da se sozdava slika oti zemjata e eden vid protektorat kako Bosna, kako shto kke bide Kosovo ushte izvesno vreme. Toa ne i pomaga na Makedonija koga e vo prashanje Brisel”, izjavi Gerald Knaus od Inicijativata za evropska stabilnost vo intervju za Radio Slobodna Evropa.

MPC GO IZGUBI IMOTOT VO KALISHTA
Za 12 milioni evra – crkoven imot na kocka!
Privatna firma Miladinov DOO od Struga, chij osnovach e i MPC, podignala vkupno 12 milioni evra kredit od dve banki, a kako zalog pod hipoteka go stavila hotelot Izgrev i ushte golem del crkoven imot, bez znaenje na Sinodot?! Dolgot kon bankite ne e vraten, shto pak vekke povleklo aktiviranje na hipotekite. Najzasegnatiot vladika Timotej vo chija eparhija se hotelite, spored informaciite na Vecher, voopshto ne bil izvesten za celata situacija!

Makedonskata pravoslavna crkva povekke ne e sopstvenik na hotelskiot kompleks Izgrev, imot shto manastirot vo Kalishta go dobi preku denacionalizacija pred shest godini. Celokupniot imot so povrshina od 8.594 metri kvadratni e staven pod hipoteka za kredit od milion evra. Hipotekarniot dogovor do koj dojde Vecher e skluchen na 20 april 2006, meggu strushkata firma Miladinov DOO od edna strana i edna delovna banka od Skopje, od druga strana. Kako osnovachi na firmata Miladinov DOO, se javuvaat dvajcata brakka Miladinovi, Dimitar i GGorggi, a kako tret osnovach vo Centralniot registar e zavedena Makedonskata pravoslavna crkva. Brakkata Miladinovi od Struga se istite lugge, koi kako sopstvenici na firmata Kimiko povekke godini upravuvaat so hotelite Izgrev i Biser, koi pak se vo sopstvenost na MPC.

Za skandalot da bide ushte pogolem kreditot od eden milion evra, ne e edinstveniot shto ovaa privatna firma go podignala, a kako garancija iskoristila crkoven imot! Vo dokumentacijata shto ja poseduva Vecher, istiot imot, no i dopolnitelen imot so povrshina od 40.000 metri kvadratni e zalozhen vo druga stranska banka povrzana so domashnata, od koja e podignat kredit vo visina od 11 milioni evra! Za koi potrebi e podignat kreditot i kade se parite nikoj ne znae. Ona shto Vecher go doznava e deka dolgot kon bankite ne e vraten, shto pak vekke povleklo aktiviranje na hipotekata za 11-te milioni evra, zavedeno kako sudski spor za imotot vo imotniot list. Naskoro se ochekuva aktiviranje na hipotekata i za kreditot od eden milion evra.

Inaku, vo celata prikazna ima nekolku kontroverzi. Vo imotniot list, koj e iskoristen kako dokaz za skluchuvanje na shtetniot hipotekaren dogovor, stoi deka sopstvenik na imotot e firmata baratel na kreditot, odnosno Miladinov DOO. Kako i koga ovaa firma stanala sopstvenik na imotot kke treba da objasnat vladicite na MPC. Arhiepiskopot Ohridski i makedonski, g.g. Stefan istiot den koga Vecher pobara uvid vo strushkiot Katastar, na 26 dekemvri 2006, izjavi deka hotelite Izgrev i Biser se spostvenost na MPC, no se dadeni na upravuvanje na firmata Kimiko. “Za hotelilierstvo verojatno treba i iskustvo, no i znaenje. Tie hoteli se na MPC, no se dadeni na upravuvanje na brakkata Miladinovi. Toa e firmata Kimiko od Struga”, izjavi pred Nova godina, poglavarot g.g. Stefan. (Vecher)

MPC – profitno DOO?!
Makedonskata pravoslavna crkva vo Centralniot register e evidentirana kako zdruzhenie na graggani, koe ne podlezhi na danochni obvrski. Spored se ushte vazhechkiot Zakon za verski zaednici vo Makedonija, verskite institucii ne mozhat da osnovaat privatni kompanii. Firmata Miladinov DOO, vo privatna sopstvenost, e registrirana na 10 maj 2003 so sedishte vo s. Moroishta, Struga, kako drushtvo za ugostitelstvo, trgovija i uslugi, uvoz-izvoz. Kako osnovachki vlog e zaveden imot (povtorno crkoven) vo vrednost od 22.177.414 denari, podelen meggu trojcata osnovachi na firmata, Dimitar Miladinov, sodruzhnik, GGorggi Miladinov, sodruzhnik i MPC, osnovach/sopstvenik. Site imaat ednakov vlog od po 7.392.471, denari. Upravitel na firmata pak e izvesen Ivan Simonovikk. Spored Ustavot na MPC, taa e verska zaednica, shto ja pretstavuva Arhiepsikopot Ohridski i makedonski, g.g. Stefan. Koj go potpishal osnovachkiot dogovor od stranata na MPC, najverojatno znae nejziniot prv chovek.

Kalishta – del od makedonskata istorija
Manastirskiot kompleks Kalishta e edno od istoriskite mesta na Makedonskata pravoslavna crkva. Vo nego e smestena i letnata rezidencija na poglavarot na MPC. Vo Kalishta redovno se odrzhuvaat site crkovno-narodni sobiri na MPC. Ovde se naogga manstirska crkva posvetena na Sv.Bogorodica pridruzhena so drugi crkovni objekti i mali peshterski crkvi koi datiraat od 15 vek.
foto: kalishta

Miladinovi sakaa da gradat kockarnica vo Kalishta?!
Brakkata Miladinovi od Struga se istite lugge koi vo avgust 2005 godina najavija golema hotelska investicija na slovenechkiot sindzir hoteli HIT Nova Gorica, koi vo Kalishta trebashe da gradat hotel so ogromna kockarnica. Sopstvenicite na KIMIKO se povlekoa od idejata otkako pod pritisok na javnosta, poglavarot Stefan ja stopirashe idejata za izgradba na hotel-kockarnica. “MPC i jas kako nejzin poglavar nikogash nema da dozvolam izgradba na hotel so kockarnici na crkoven imot do manastirot Kalishta vo Struga. Takvi igri nema da pominat nitu vo Izgrev, nitu pak vo koj bilo hotel vo sopstvenost na MPC”, izjavi na 30 septemvri 2006, vo Ohrid g.g. Stefan.

Vladicite shokirani!
Vo emisijata Svetla tochka na TV Sitel strumichkiot mitropolit Naum ne znaeshe shto da odgovori na prashanjeto: Kako MPC kke se izvleche od skandalite so hipotekarnite dogovori za hotelot Izgrev i neodgovornosta vo Sinodot za rasprodazhbata na crkovniot imot na grchka firma vo “Sluchajot Govrlevo”. “Kako sega da branam?!” - izjavi vladikata Naum na televizija.

Najzasegnatiot vladika Timotej, vo chija eparhija se hotelite koi MPC gi izgubi bez znaenje na Sindot, voopshto ne bil izvesten za celata situacija. No, toj odnadvor gi razbral informaciite, I koga pobaral objasnuvanje od arhiepiskopot Stefan, ovoj mu odgovoril deka sega ne e vreme da prashuva takvi raboti. Po dva neuspeshni obidi da razbere shto se sluchuva so negovite hoteli, vladikata Timotej, spored informaciite na Vecher, ispratil pismeno baranje do arhiepiskopot Stefan, na koe se ushte nema odgovor!

Kako eden imot e zalozhen kaj dve banki?!
Kako firmata na MPC, Miladinov DOO uspea da zalozhi eden ist imot dva pati, otkako prethodno ne go vratila kreditot od 11 milioni evra?
Bankarski eksperti za Vecher objasnuvaat deka toa e mozhno samo ako pri realizacija na hipotekata, bankata proceni deka pazarnata vrednost na imotot za skoro vreme kke bide pogolema od vrednosta na kreditot.

Zatoa, velat tie, domashnata banka go dala vtoriot kredit od milion evra (shto e vrednost verojatno pomala od iznosot koj Miladinov DOO go baral), po shto, otkako bankata kke go prezeme imotot, kke mozhe da go prodade za pogolema cena i da gi naplati i dvata kredita: sopstveniot i onoj na stranskata banka (shto se realizira so dogovor i meggu dvete banki).

Dva i pol toni plastichen eksploziv ischeznal od „Suvenir”
Plastichen eksploziv so jachina od 2,5 kilotoni TNT ischeznal vo zasega nepoznat pravec pri prodazhbata na edinstvenata makedonska fabrika za oruzhje, Suvenir od Samokov, velat od sindikalniot odbor na fabrikata. “Magacinite se prazni. Ne samo eksplozivot, tuku i drugi gotovi proizvodi i repromaterijali shto ne bea del od prodazhbata na fabrikata se ischeznati. Plastichniot eksploziv se koristi kako repromaterijal. Ne mozhe da e potroshen bidejkki fabrikata ne raboti” – velat od Sindikalniot odbor.

MVR, kako i Ministerstvoto za odbrana, oficijalno ne sakaat nishto da soopshtat vo vrska so ova. Sepak, Todor Pashovski, stechajniot upravnik na Suvenir, potvrduva deka informacii od nego pobarale i dvete ministerstva vo vrska so plastichniot eksploziv, kako i za drugite raboti od prodazhbata na fabrikata. “Tochno e deka vo spisokot na gotovi proizvodi, koi ne bea del od prodazhbata na fabrikata, go imashe i toj eksploziv. Vo zapisnikot shto jas go dostaviv do MVR i do MO se navedeni 2.443,5 kilogrami plastichen eksploziv. Toa kolichestvo mu e prodadeno na noviot sopstvenik. Drugite proizvodi si gi prezede MO” – veli Pashovski. Toj potencira deka eksplozivot e prodaden nadvor od cenata od 500.000 evra so koja e kupena fabrikata, odnosno, noviot sopstvenik platil dopolnitelno za eksplozivot.

Doznavame deka MVR vekke izvrshile uvid vo magacinite na Suvenir. Spored niv, magacinite bile prazni. Izvorite na „Vreme“ tvrdat deka plastichniot eksploziv trebalo da bide zemen od edinicite na MVR. Za toa bila ispratena grupa na policajci od Edinicata za specijalni zadachi, lani vo fevruari, koga noviot sopstvenik, grchkata firma Olimpijaki industrija trebalo da gi plati 500-te iljadi evra za fabrikata. Koga eksplozivot pochnal da se tovari vo kamionite, policajcite dobile naredba da se povlechat i da go ostavat vo magacinite. Ottogash, na eksplozivot mu se gubi tragata. Suvenir e prodaden vo fevruari 2006 godina za 500.000 evra. Grchkata firma se ushte ne go restartirala proizvodstvoto. “Ne gi znam detalite od prodazhbata. Reshivme da ja prodademe po baranje na vrabotenite oti fabrikata so godini ne raboteshe. Tri pati se obiduvavme, i na krajot se javi samo ovaa grchka kompanija” – veli togashniot premier Vlado Buchkovski.

Plastichniot eksploziv bil nabaven ushte vo 1993 godina. Kiro Kostovski, poraneshen direktor na Suvenir objasnuva. “Nabavuvame plastichen eksploziv od Crna Gora. Fabrikata go koristi kako repromaterijal, odnosno vo sekoja rachna bomba - kashikara stavame po 37 grama od toj eksploziv. SHto se sluchilo so toa kolichestvo ne znam” – veli Kostovski. Dokolku ne se pronajde plastichniot eksploziv, vo Makedonija, no i vo regionot, kke se otvori prashanjeto na bezbednosta bidejkki stanuva zbor za iskluchitelno golemo kolichestvo mnogu mokken eksploziv, velat ekspertite. “Eden kilogram plastichen eksploziv e ednakov na eden ton TNT-dinamit. Toa znachi deka kolichestvo od 2,5 toni plastichen eksploziv e ednakvo na 2,5 kilotoni TNT” – predupreduvaat ekspertite. (Vreme)

NA KLINIKATA ZA KARDIOLOGIJA VO SKOPJE
15 – godishno momche umre od grip!
Ova e vtor sluchaj na smrt predizvikana od grip. Prethodno, na 16-godishno momche na ist nachin mu zavrshi zhivotot, pred okolu 30-tina dena, na Infektivnata klinika vo Skopje. Sluchajot ne beshe oficijalno objaven, iako za nego imashe policiska istraga, a na teloto beshe izvrshena obdukcija?!

Na Klinikata za kardiologija pochinalo 15-godishno momche od Struga so teshko oshtetuvanje na srceviot muskul kako posedica na grip. Kardiolozite velat deka gi prezemale site neophodni merki, a istoto go napravile i lekarite od Medicinskiot centar vo Struga. Momcheto koga bilo doneseno na Klinikata za kardiologija bilo so otezhnato dishenje i prepoteno. Se raboti za Boban Terzievski, koj vo Struga bil dojden od Italija za Bozhiknite praznici. Kardiologot Oliver Bushletikk veli deka momcheto vo Struga nekolku dena bilo tretirano so antibiotska terapija. ”Koga sostojbata mu se vloshila, kolegite se posomnevale deka e zafaten srceviot muskul i vednash go prepratile kaj nas”, veli Bushletikk. Dodava deka ovie sostojbi se mnogu retki, i vo najgolem del zavrshuvaat so smrt.

Direktorot na Klinikata za kardiologija Sashko Kedev, posochi deka za ova zaboluvanje ne postoi aktivna terapija i obichno nastanuva 4 do 5 dena po respiratorna infekcija. “Da ne se sozdade chuvstvo na panika, bidejkki ovie zaboluvanja se izrazuvaat vo promili”, veli Kedev.

Vo uslovi koga vo Makedonija vekke se registrirani okolu 9.000 sluchai na zaboleni od grip, kardiolozite preporachuvaat ako nekoj pochuvstvuva malaksanost i teshko dishenje da se javi na internist. Na 15-godishnoto momche ne mu e napravena obdukcija, i na baranje na semejstvoto vekke e odneseno vo Struga. Vraboteni od Drzhavniot sanitaren i zdravstven inspektorat ja posetija Klinikata za kardiologija. Od Ministerstvoto za zdravstvo velat deka toa e voobichaena postapka, vo sluchaj kako ovoj koga pochina mlad pacient. Imashe i malo nedorazbiranje meggu vrabotenite vo Klinichkiot centar. Rechisi eden chas baraa na koja klinika bilo primeno momcheto. (Vecher)

INCIDENT PRED SPOMEN PLOCHATA NA MARA BUNEVA
“Komitite” obvineti za napad vrzBugari!
Kontradiktorni informacii za incidentot pred spomen plochata na Mara Buneva vo Skopje. Sofiskite mediumi tvrdat deka poteshko se povredeni chetvorica Bugari, dodeka makedonskoto MVR zasega ima informacii za samo edno polesno povredeno lice napadnato od grupa minuvachi. Spored informaciite na TV A1, povredeniot e Miroslav Rizinski, kandidat za pratenik na partijata na Dosta Dimovska, DRUM. Meggu uchesnicite vo panihidata imalo chlenovi na bugarskata partija VMRO-BND na Krasimir Karakachanov, koj ja obvini Vladata vo Skopje za organiziranje na incidentot. Spored niv, napaggachite za vreme na incidentot izvikuvale Umrete Bugari!, Ova e Makedonija!, Bugari Tatari!

“Zhivotite na Bugarite vo Makedonija se vo opasnost”, veli eden od pochituvachite na Mara Buneva, za kogo upotrebata na bezbol palki i zhelezni shipki e edinstveniot nachin so koj se brani tezata za makedonskata nacija. “Da se chuvstvuvash Bugarin denes vo Makedonija, pokazhuva i ovoj sluchaj, deka edinstveno mozhesh da bidesh ili ubien ili pretepan, a za izbrkan od rabota, navreduvan i ponizhuvan, toa e vekke sekojdnevie“, izjavi Viktor Kanzurovski. Napadnatite na policijata i gi dale iminjata na del od napaggachite, za koi tvrdat deka se chlenovi na navivachkata grupa na fudbalskiot klub Vardar. Komitite negiraat deka na koj bilo nachin se vklucheni vo incidentot, koj se zakanuva da gi vloshi odnosite Skopje-Sofija.

I pokraj toa shto makedonskiot i bugarskiot drzhaven vrv postojano velat deka odnosite meggu dvete zemji odat vo nagorna linija, posledniot incident go demantira toa. Kontroverznata Mara Buneva i ponatamu e prichina za incidenti meggu Makedoncite i Bugarite. Spored bugarskite mediumi, incidentot e del od poshiroka planirana antibugarska kampanja, koja treba da sprechi Bugarite vo Makedonija javno da si gi pokazhat nacionalnite chuvstva.

Mara Buneva vo bugarskata istoriografija e poznata kako borec za pravata na Bugarite vo Makedonija. Taa vo 1928-ma godina, vo znak na odmazda za progonot na makedonskite studenti izvrshila atentat na Velimir Prelikk, visok srpski policiski sluzhbenik. (TV A1)

Ova e Makedonija!
“Umrete Bugari, ova e Makedonija, bugarski tatari!” – so vakvi izvici grupa mladi skopjani, so palki i metalni shipki ja napadnale grupata graggani koja na kejot na Vardar odbelezhuvala 79-godini od smrtta na Mara Buneva. Spored tvrdenjeto na napadnatite, povredeni se povekkemina. Makedonskoto MVR ima informacii za eden povreden. Se se sluchilo pred plochata za Buneva postavena na kejot, vednash nasproti hotelot Holidej In.

Od policijata velat deka rabotat na raschistuvanje na sluchajot. Bugarskiot ambasador Miho Mihov za TV Kanal 5 reche deka ne saka da go komentira nastanot i deka kke go socheka zavrshuvanjeto na istragata. Sekoja godina, na 13-ti januari, makedonski graggani, no i drzhavjani na Bugarija, prvo se sobiraat na panihida vo crkvata Sveti Dimitrija vo Skopje, a potoa se upatuvaat pred plochata na kejot. Na ovoj datum, pred 79-godini, Mara Buneva go ubila srpskiot policiski nachalnik vo Skopje Prelikk. Poradi Bugarite i del od makedonskite graggani toa ja slavat kako niven heroj.

VO IZBOROT NA RADIOTO „KANAL 77"
Gruevski i Katanec najlichnosti vo 2006
Premierot Nikola Gruevski i selektorot na makedonskata fudbalska reprezentacija Srekkko Katanec se pobednici vo tradicionalniot izbor na najlichnost na godinata vo Makedonija na Kanal 77. Najlichnosta ja izbiraa trieset urednici i novinari, dvaeset politichari i pedeset slushateli. “Pobedata na parlamentarnite izborite go stava Nikola Gruevski na vrvot. Toj gi podigna ochekuvanjata na gragganite deka nivnite potrebi konechno kke dobijat na znachenje. Sega e pred ushte pogolema odgovornost tie visoki ochekuvanja da gi ispolni, no ako borbata so korupcijata stane selektivna i kampanjska, ako zhivotniot standard na gragganite ne se podobri, mnogu brgu kke ja zagubi doverbata. Katanec ni donese mnogu radost i ni ja vrati samodoverbata kako nacija deka konechno i nie Makedoncite so dobra organizacija, disciplina i zalaganje mozheme da igrame dobro i da pobeduvame", kazhaa vo obrazlozhenijata najgolemiot del anketirani vo “Naj naj - izborot 2006".

Vo kategorijata najbogat chovek vo Makedonija najmnogu glasovi osvoi trojkata biznismeni Risto Gushterov, SHterjo Nakov i Trifun Kostovski.

Najgolem gaf - bugarskiot pasosh na Georgievski
Bugarskiot pasosh i drzhavjanstvo na neformalniot lider na VMRO-Narodna i poraneshen premier LJubcho Georgievski e najgolemiot gaf shto se sluchil vo Makedonija vo 2006 godina spored glasachite na Kanal 77. Listata na gafovi e najdolga od site kategorii, a na vrvot vednash po pasoshot na Georgievski, sleduvaat “jajcata i chokoladoto” na sobraniskiot spiker LJubisha Georgievski, Isnifaris DZemaili so ovcharskiot stap vo policija i na raspit pred istrazhen sudija, Vlado Buchkovski, Vlatko GGorchev i Jagnula Kunovska vo TV emisijata Svetla tochka, Zakonot za fiskalizacija - da ne plakkate ako ne vi dadat fiskalna smetka (pa, mozhe da dobiete lesno i kkotek), LJubisav Ivanov-Yingo so izjavata deka spiel samo eden chas dnevno, neprisustvoto na vladata na Nikola Gruevski vo parlamentot na novogodishnoto obrakkanje na pretsedatelot Branko Crvenkovski, prepiskata na bivshite ambasadori vo Vashington i vo London, LJupcho Jordanovski i GGorgi Spasov, nosenjeto ministri od stranstvo i vizit-kartichkite na Gligor Tashkovikk, Glas na svetlinata so Marina i Romeo, koi protestiraa protiv prodazhbata na ESM za sega da bidat vdomeni na drzhavni jasli od novata vlast. Kako najoriginalen gaf beshe izdvoena nemokkta ili nesakanjeto na drzhavata da kazni makar i eden „pushach” shto go prekrshil Zakonot za zabrana za pushenje, iako od negovoto stapuvanje vo sila pomina cela godina.

PO VLEZOT NA BUGARIJA VO UNIJATA
Makedonija ima 20.000 graggani na EU
„Da. Jas imam bugarsko drzhavjanstvo i bugarski pasosh. Zoshto se izjasniv kako Bugarin? Od ednostavna prichina - da si go olesnam zhivotot. Poradi prirodata na rabotata moram mnogu da patuvam, a gubenjeto vreme so vizi za mene znachi gubenje pari. Relativno lesno dojdov do bugarski pasosh, na najlegalen mozhen nachin. Tochno, potpishav dokument vo koj potvrduvam deka sum so ’blgarski proishod‘, deka site moi predci bile Bugari, deka jas sum Bugarin, deka bugarskiot jazik i kultura se moi. Dali imav problem so izjasnuvanje kako Bugarin? Se razbira ne. Jas ne sum odgovoren za toa dali kke se zachuva makedonskiot nacionalen identitet ili ne. Neka mislat odgovornite. Sega so vlezot na Bugarija vo EU i mene mi se otvoraat mnogu vrati vo biznisot. Od ideali ne se zhivee. Znam celi semejstva koi zele bugarsko drzhavjanstvo i sakaat da se iselat od zemjata, nekoi sakaat da studiraat vo stranstvo. Sekoj vo potraga po svojata srekka!“, veli triesetgodishniot Milan F., koj e meggu dvaesetinata iljadi makedonski graggani koi vo poslednite godini zele bugarsko drzhavjanstvo, a od 1 januari godinava, so vlezot na Bugarija vo Evropska unija, tie oficijalno se i zhiteli na EU so site prava i obvrski shto proizleguvaat od toa.

SHto znachi konkretno da se ima bugarski pasosh, a se ushte da se zhivee vo Makedonija? Dali ovie makedonski graggani imaat pravo da kupuvaat imot vo EU (gragganite na zemjite-chlenki na EU imaat pravo da kupuvaat imot vo koja bilo zemja od EU), dali ramnopravno mozhat da baraat rabota vo zemjite na Evropskata unija i dali studentite koi zhiveat vo Makedonija, a imaat i bugarsko drzhavjanstvo imaat pravo na fondovite kako i studentite od EU? D-r Toni Deskoski, profesor po meggunarodno privatno pravo na Pravniot fakultet vo Skopje, objasnuva deka makedonskite drzhavjani koi dobile i bugarsko drzhavjanstvo preku priroduvanje (naturalizacija) vo izminative nekolku godini, vo Bugarija se tretirani podednakvo kako i drugite nejzini drzhavjani, nezavisno od faktot shto imaat i makedonsko drzhavjanstvo.

Neoficijalno, 20.000 makedonski graggani vo poslednite godini pobarale i dobile bugarsko drzhavjanstvo. Jasno e deka e lichna rabota koj koe drzhavjanstvo kke pobara i vrz koja osnova. No, shto vo konkretniot sluchaj 20.000 bugarski drzhavjani vo Makedonija znachat za Makedonija. Dali toa znachi nov bran na iseluvanje od zemjata ili pak, samo polesen pristap do evropskite fondovi, polesno studiranje vo stranstvo ili... “Pogreshno e tvrdenjeto deka Makedonija dobila izvesen broj stranski drzhavjani na svoja teritorija. Spored podatocite so koi raspolagam, pretezhniot del od ovie lica (ako ne i site) go zadrzhaa makedonskoto drzhavjanstvo (zatoa shto dobivaat naturalizacija pod olesnitelni okolnosti), taka shto tie, spored pozitivnite propisi vo Makedonija, i ponatamu kke bidat tretirani iskluchivo kako domashni drzhavjani“, objasnuva d-r Deskoski. “Vo interes na vistinata, vo Makedonija nema samo bipatridi koi imaat makedonsko i bugarsko drzhavjanstvo, tuku i znachitelen broj lica koi pokraj makedonskoto imaat i drzhavjanstvo na nekoja druga drzhava. Licata so povekke drzhavjanstva pretstavuvaat problem za drzhavite, no toj problem ne e nereshliv i postojnata meggunarodna regulativa sodrzhi principi za nadminuvanje na ovie problemi“.

Dvaeset iljadi novi bugarski drzhavjani vo zemjata znachat i dvaeset iljadi etnichki Bugari vo Makedonija. Pri minatite popisi vo Makedonija etnichkite Bugari mozhea da se izbrojat na prsti, no sega, koga se znae deka sekoj shto ima bugarsko drzhavjanstvo mora da potpishe i deklaracija so koja se izjasnuva kako Bugarin, se menuva i etnichkata struktura vo Makedonija, pa taka, se pojavuva znachitelen broj etnichki Bugari. “Etnichkoto poteklo na licata pri procesot na priem na makedonski drzhavjani vo bugarsko drzhavjanstvo za mene e problematichen aspekt. Toa sozdava lazhen vpechatok za postoenje na znachitelno bugarsko malcinstvo vo Makedonija“, objasnuva d-r Deskoski.

Studentite od zemjite-chlenki na EU studiraat vo koja bilo zemja na EU kako domashni studenti. Taka, ako shkolarinata na univerzitetite vo Velika Britanija iznesuva 3.000 funti za edna akademska godina za domashnite i studentite od EU, ovaa cena za studentite koi doaggaat od zemjite nadvor od EU e trojno pogolema i iznesuva nad 9.000 funti. Slichno e i vo drugite zemji na EU. Unijata, isto taka, izdvojuva 480 milioni evra na godishno nivo za razni merki vo oblastite na obrazovanieto, studentskata mobilnost i treninzi za usovrshuvanje vo profesiite. (Utrinski vesnik)